Ropar se je pri žrtvi podelal in se tako izdal policistom

KRŠKO, SEVNICA – Zadnje poletje, bil je 24. avgust, je Sevničanka M. T. okoli pol šestih zjutraj v svoji hiši slišala nenavaden ropot v spalnici, zatem pa živčno tipkanje po sefu. Bila je že pokonci, njen mož je namreč nekaj minut pred tem odšel v službo, in sprva je pomislila, da se je vrnil mož G. T., a namesto znane osebe je zagledala moškega s kapuco na glavi, z eno roko si je pokrival usta, v drugi pa držal pištolo.
Ko sta si zrla iz oči v oči, je od nje zahteval denar, proti njej pa uperil pištolo ter jo vodil proti sefu. Najprej se je njegovim ukazom upirala, nato pa je pištolo usmeril v glavo in ji zagrozil, da bo ustrelil njo in njene otroke. Ni ji ostalo drugega, kot da odpre sef. Vzel je šop bankovcev, šlo je za 15.000 evrov. Družinske prihranke svoje žrtve je ropar pobasal v žep in ji zapretil, naj nikar ne pokliče policije, ker da je pod vozilom njenega moža bomba.

Sevničanka je takoj spoznala roparja. Mahmut Subašić je namreč pred časom delal pri njihovem podjetju kot zidar, zaposlen je bil kakšni dve leti, morda malo dlje. Prepoznala ga je po glasu in gibanju, pozneje je tudi umaknil robček z ust, tako da ga je videla v spodnji del obraza in prepoznala njegove osebne značilnosti. Njihovo hišo je dobro poznal, zato tudi ni čudno, da se je takoj napotil do sefa.

Oropana je takoj poklicala moža in tudi policiste, kriminalisti pa so zavarovali sledi. Teh je bilo kar precej, tudi na sefu, nekaj deset metrov od hiše na travniku so našli svež človeški iztrebek. Tudi tu so kriminalisti vzeli bris in ga poslali v analizo, biološka sled pa je pripadala prav Subašiću, Bosancu, ki začasno biva v našem glavnem mestu. Tu si je ustvaril družino, je oče dveh mladoletnih otrok, ker je s partnerico ločen, zanju plačuje 250 evrov preživnine na mesec.

Za vikende ne bo zunaj

Ko so naši možje postave dva meseca po ropu našli dovolj dokazov, so mu odvzeli prostost, od takrat je v priporu. Sprva je pred roko pravice stopil sredi januarja, ko je njegov zagovornik Marko Bregar iz odvetniške pisarne Škerlj prosil za preložitev naroka, s tožilstvom so se namreč ravno začeli pogajati o kazni. Tako je bil s tožilstvom sklenjen sporazum o priznanju krivde, s katerim pa jo je Subašić pravzaprav dobro odnesel. Resda je bil obsojen na tri leta zapora, a za rop kazenski zakonik predvideva do 10 let zapora, predlogu, da bi kazen odslužil z vikend zaporom, je nasprotoval višji državni tožilec Jože Zevnik, upe pa je dokončno zatrl sodnik Gojmir Pešec: »S tem predlogom se sodišče ne strinja, ker gre za hudo kaznivo dejanje zoper življenje in telo, storjeno iz koristoljubnosti.«

Sodnika ni omehčala niti lastnoročno podpisana izjava direktorice enega od posavskih gradbenih podjetij, da bo lahko Subašić pri njih zaposlen, in to za polni delovni čas, če le ne bo šel v zapor, seveda. Njegov odvetnik je namreč povedal, da je njegov klient tudi zdaj delal, ne sicer formalnopravno, ampak tako da so obstajali določeni elementi delovnega razmerja, na črno, torej. Oškodovancem bo moral v 30 dneh od pravnomočnosti sodbe vrniti denar, plačati bo moral tudi sodno takso, stroškov postopka pa je oproščen. Do pravnomočnosti sodbe bo v priporu.
Subašić se ni zagovarjal. V preiskavi je povedal le, da so za sef vedeli tudi drugi zaposleni, na sodišču pa je dejal, da ne želi nič povedati. Niti kakšnega obžalovanja iz njegovega obnašanja ni bilo zaznati.