GROZLJIVA NESREČA
Počilo je in letela sta po zraku
Sojenje Janu Korošcu, ki je zbil Milana Đukića in Mića Jozića. Priča Ana T. v solzah o grozljivi nesreči na Dunajski.
Odpri galerijo
Odvetnik Benjamin Peternelj bo poskušal prepričati sodnico, da Korošec ne more biti kazensko odgovoren, če pa je bil neprišteven. FOTO: DEJAN JAVORNIK
LJUBLJANA – »Močno obžalujem, da se je zgodila prometna nesreča, v kateri sta življenje izgubila Milan Đukić in Mićo Jozić. Njunim svojcem izrekam iskreno sožalje. Dogodek, ki jih bo spremljal vse življenje, bo tudi mene,« se je na nedavnem začetku sojenja pokesal 34-letni Mariborčan Jan Korošec. V noči na 8. marec je na Dunajski cesti v Ljubljani usodno zbil pešca, ki sta pravilno, na zebri, prečkala cesto. Zgodilo se je nekaj minut pred 1. uro zjutraj, ko je zunaj zelo malo ljudi, in tudi očividcev tragedije je bilo zato malo.
Tožilstvo je tri pripeljalo pred okrožno kazensko sodnico Špelo Koleta, včeraj so se spominjali trenutkov, ki bodo tudi njih spremljali vse življenje. Medtem ko je Korošec po Dunajski veliko prehitro vozil iz smeri centra mesta in po križišču z Vilharjevo ulico prevozil rdečo luč na semaforju ter zbil pešca, sta bila Ana T. in njen partner Igor D. z avtomobilom v nasprotni smeri vožnje. Ustavila sta pred semaforjem, ko se jima je prižgala rdeča luč, pešcema pa zelena.
Vozila je Ana. Pravi, da jo zanimajo ljudje in da jih rada opazuje. Tudi pešca sta ji padla v oči. »Gospoda sta z desne strani prečkala cesto. Spraševala sem se, zakaj sta ob tej uri tukaj. Koliko sta stara? Sta prijatelja? Sklepala sem, da sta, saj sta se pogovarjala, ko sta popolnoma normalno hodila čez prehod.«
Ko sta odšla na drugo stran ceste, ju je prenehala spremljati. Takrat pa je zaslišala pok, videla temno vozilo in človeka, ki sta čez avto letela po zraku. Pričo so v tistem premagale solze. Nadaljevala je, da sta s partnerjem šla iz avta, on je sprva stekel za vozilom povzročitelja, ki ni ustavil, pač pa je nekaj deset metrov naprej podrl drog javne razsvetljave ter oddirjal, sama je takoj poskušala pomagati pešcema. »Za prvega sem takoj predvidevala, da je umrl na licu mesta, drugi pa je še kazal znake življenja in je hropel. Spominjam se prihoda policistov, in takrat se mi je zdelo, da celo večnost prihajajo reševalci.«
Sopotnik Igor pešcema ni posvečal toliko pozornosti. »Z Ano sva se pogovarjala, videl sem zeleno luč za pešce in registriral dve osebi, ki sta druga ob drugi hodili čez prehod. Potem pa je samo počilo, in ko sem pogledal v tisti smeri, sem videl, da nekakšni papirji letijo naokrog. 'Kaj pa je bilo zdaj to?' sem vprašal, moja pa je že kričala, da ju je zbil. Še z enim gospodom sva prva stekla proti avtu.«
Toda voznik je že pobegnil, zato se je Igor vrnil do pešcev; Đukića je sicer odbilo 29 metrov naprej od prehoda za pešce, umrl je 18 minut po nesreči, Jozić pa je obležal 26 metrov od kraja nesreče. Tudi Igorju se je zdel prvi pešec že mrtev: »Opazil sem, kako leži in ni dihal, zato sem sklepal, da ni več živ. Za drugega sem opazil, da je začel dihati. Nič ni govoril, samo hropel je.«
Včeraj tretji zaslišani voznik avtomobila pa je imel na semaforju zeleno luč v svoji smeri vožnje, Matjaž G. je namreč z Vilharjeve zavijal na Dunajsko. Pred prehodom je ustavil, da bi spustil naprej pešca, ki sta prečkala cesto.
»Hodila sta in se pogovarjala, potem pa je v njiju trčil avto.« Ker je povzročitelj odpeljal s kraja nesreče, se je Matjaž odločil, da mu sledi. Kak kilometer naprej pa je odnehal, saj je srečal policiste. Ti so Jana Korošca prijeli šele v Črnučah, ko je imel v sebi najmanj 1,64 promila alkohola, ob pregledu urina pa so ugotovili tudi prisotnost pomirjeval, opiatov, kokaina in metadona.
Malo ljudi je videlo marčevsko tragedijo, saj se je zgodila ponoči. FOTO: BLAŽ SAMEC
Tožilstvo je tri pripeljalo pred okrožno kazensko sodnico Špelo Koleta, včeraj so se spominjali trenutkov, ki bodo tudi njih spremljali vse življenje. Medtem ko je Korošec po Dunajski veliko prehitro vozil iz smeri centra mesta in po križišču z Vilharjevo ulico prevozil rdečo luč na semaforju ter zbil pešca, sta bila Ana T. in njen partner Igor D. z avtomobilom v nasprotni smeri vožnje. Ustavila sta pred semaforjem, ko se jima je prižgala rdeča luč, pešcema pa zelena.
Vozila je Ana. Pravi, da jo zanimajo ljudje in da jih rada opazuje. Tudi pešca sta ji padla v oči. »Gospoda sta z desne strani prečkala cesto. Spraševala sem se, zakaj sta ob tej uri tukaj. Koliko sta stara? Sta prijatelja? Sklepala sem, da sta, saj sta se pogovarjala, ko sta popolnoma normalno hodila čez prehod.«
Tri kazniva dejanjaKorošec je obtožen nevarne vožnje v cestnem prometu in dveh zapustitev poškodovanca v nesreči: 8. marca okrog 0.40 je v križišču Dunajske ceste in Vilharjeve ulice s hitrostjo 89 kilometrov na uro (dovoljenih je 60) prevozil rdečo luč na semaforju. S pasatom je trčil v pešca Milana Đukića in Mića Jozića, ki sta prehod po zebri pravilno prečkala pri zeleni luči. Po nesreči ni ustavil, da bi poskušal pomagati ponesrečencema, ampak je zapustil kraj nesreče. Đukić je umrl kmalu zatem, Jozić pa okrog pol tretje ure zjutraj v bolnišnici. Čeprav je bil Korošec zaradi vpliva alkohola in drog neprišteven, ga tožilstvo preganja z obtožbo, saj se je v stanje neprištevnosti spravil sam.
Ko sta odšla na drugo stran ceste, ju je prenehala spremljati. Takrat pa je zaslišala pok, videla temno vozilo in človeka, ki sta čez avto letela po zraku. Pričo so v tistem premagale solze. Nadaljevala je, da sta s partnerjem šla iz avta, on je sprva stekel za vozilom povzročitelja, ki ni ustavil, pač pa je nekaj deset metrov naprej podrl drog javne razsvetljave ter oddirjal, sama je takoj poskušala pomagati pešcema. »Za prvega sem takoj predvidevala, da je umrl na licu mesta, drugi pa je še kazal znake življenja in je hropel. Spominjam se prihoda policistov, in takrat se mi je zdelo, da celo večnost prihajajo reševalci.«
Sopotnik Igor pešcema ni posvečal toliko pozornosti. »Z Ano sva se pogovarjala, videl sem zeleno luč za pešce in registriral dve osebi, ki sta druga ob drugi hodili čez prehod. Potem pa je samo počilo, in ko sem pogledal v tisti smeri, sem videl, da nekakšni papirji letijo naokrog. 'Kaj pa je bilo zdaj to?' sem vprašal, moja pa je že kričala, da ju je zbil. Še z enim gospodom sva prva stekla proti avtu.«
Prvi pešec je bil mrtev, drugi je še kazal znake življenja, hropel je.
Toda voznik je že pobegnil, zato se je Igor vrnil do pešcev; Đukića je sicer odbilo 29 metrov naprej od prehoda za pešce, umrl je 18 minut po nesreči, Jozić pa je obležal 26 metrov od kraja nesreče. Tudi Igorju se je zdel prvi pešec že mrtev: »Opazil sem, kako leži in ni dihal, zato sem sklepal, da ni več živ. Za drugega sem opazil, da je začel dihati. Nič ni govoril, samo hropel je.«
Včeraj tretji zaslišani voznik avtomobila pa je imel na semaforju zeleno luč v svoji smeri vožnje, Matjaž G. je namreč z Vilharjeve zavijal na Dunajsko. Pred prehodom je ustavil, da bi spustil naprej pešca, ki sta prečkala cesto.
3
priče: pešca sta prehod prečkala pri zeleni.
priče: pešca sta prehod prečkala pri zeleni.
»Hodila sta in se pogovarjala, potem pa je v njiju trčil avto.« Ker je povzročitelj odpeljal s kraja nesreče, se je Matjaž odločil, da mu sledi. Kak kilometer naprej pa je odnehal, saj je srečal policiste. Ti so Jana Korošca prijeli šele v Črnučah, ko je imel v sebi najmanj 1,64 promila alkohola, ob pregledu urina pa so ugotovili tudi prisotnost pomirjeval, opiatov, kokaina in metadona.
