VELIKONOČNE KATASTROFE

Med kosilom se jim je podrl svet

Objavljeno 12. april 2020 11.22 | Posodobljeno 12. april 2020 11.23 | Piše: Veso Stojanov

Čas okoli največjega krščanskega praznika je bil tudi čas nekaterih največjih nesreč na Slovenskem.

Posledice velikonočnega potresa v Bovcu leta 1998
V Sloveniji je mnogim, zlasti na zahodu države, ostala v spominu velika noč leta 1998, ko so se 12. aprila – letošnja velikonočna nedelja je na isti datum! – ob 12.55 zatresla tla v zgornjem Posočju. Središče potresa z močjo 5,8 stopnje po Richterjevi lestvici je bilo med dolino Lepene in izvirom reke Tolminke v globini okoli osem kilometrov. Največji učinki potresa so po podatkih Arsa dosegli med šesto in sedmo stopnjo po evropski potresni lestvici (EMS). Potres so čutili povsod po Sloveniji in še v nekaterih predelih Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Madžarske, Avstrije, Italije, Švice, Slovaške, Češke in tudi Nemčije.
image
Popotresna dela v Bovcu FOTO: Jure Eržen

Ker se je zgodil ravno v času velikonočnega kosila, ko je bila velika večina ljudi doma, je bila panika zelo velika. Na srečo potres ni zahteval smrtne žrtve, zato pa je bila gmotna škoda velikanska. Poleg poškodb na več kot 4000 objektih na Bovškem, Kobariškem in Tolminskem je potres povzročil mnogo sprememb v naravi, saj so nastali številni skalnati podori, ki so ponekod popolnoma uničili planinske poti, skale so poškodovale ali uničile pomnike soške fronte. V prvih 20 urah po glavnem potresu je bilo več kot 400 popotresnih sunkov, v naslednjih mesecih pa več kot 9000. Najmočnejši je nastal 6. maja ob 4. uri in 52 minut in je imel magnitudo 4,2.
image
Posledice potresa 1976. v Breginju FOTO: DOKUMENTACIJA DELO

Ta potres na velikonočno nedeljo leta 1998 strokovnjaki štejejo za največjega z žariščem na ozemlju Slovenije v 20. stoletju.
A prebivalcem Posočja so se tla še huje tresla 22 let prej, leta 1976, ko je bil epicenter v italijanski Furlaniji. Niti ta potres, ki se je zgodil 6. maja, torej kmalu po veliki noči 18. aprila, na srečo pri nas ni zahteval smrtnih žrtev, v Italiji pa jih je bilo kar 987. Največjo škodo pri nas so potresni sunki povzročili v vaseh Breginj, Ladra, Smast, Trnovo in Srpenica. V teh naseljih je ostalo brez strehe nad glavo več kot 80 odstotkov prebivalstva.
 

Ljubljanski potres


Na velikonočno nedeljo se je na Slovenskem zgodila katastrofa še leta 1895. Gre za veliki ljubljanski potres 14. aprila 1895. »Kot je mogoče prebrati v zgodovinskih zapisih, je bilo vreme med velikonočnimi prazniki zelo spremenljivo: v petek je bila skoraj poletna vročina, v soboto je močno deževalo. Velikonočna nedelja pa je bila sončna, Ljubljančani so napolnili parke in promenade in se zvečer, zgodaj kot po navadi, odpravili spat. Sedemnajst minut po enajsti uri zvečer jih je predramil močan potres, ki ga je spremljal grozovit hrup. Tla so se tresla, stene pokale, ostrešja škripala, leseni podi škrtali,« je navedeno v zapisu iz arhiva Agencije Republike Slovenije za okolje (Arso).
image
Ljubljana po potresu leta 1895 – s tramovi podprto mesto

»S streh so leteli strešniki in dimniki, podirale so se manjše in večje stene. Prebivalce je v temi zajela precejšnja panika in so v naglici, le v nočnih oblačilih, zapuščali svoja stanovanja in se zbirali na odprtem, kjer so molili in v grozi preživljali številne popotresne sunke. Žarišče je nastalo v globini 16 km, njegova magnituda je bila 6,1. Največje rušilne učinke, med osmo in deveto stopnjo po EMS, je dosegel na območju Ljubljane, Ljubljanskega barja in do Vodic na severu. Potresni sunek je zajel veliko območje s polmerom približno 350 km.
objektov je bilo poškodovanih med velikonočnim potresom v Posočju leta 1998.


Naslednje jutro se je pokazalo razdejanje: med 1373 zgradbami, kolikor jih je takrat bilo v Ljubljani, jih je bilo 145 tako poškodovanih, da jih je bilo treba porušiti. Ljubljana je imela takrat okoli 31.000 prebivalcev, v potresu jih je umrlo 21. A posledice niso bile zgolj slabe, saj se je v Ljubljani po potresu marsikaj spremenilo na bolje. Ob ideji o urbanistični in arhitektonski obnovi je nastala raziskava o gradbeno-tehničnih normativih, ki je pripeljala do prvih smernic za potresno varno gradnjo.
 

Rušilni val iz Idrije


A največja nesreča, ki je za veliko noč prizadela slovenske dežele, se je zgodila na velikonočno nedeljo 26. marca 1511. Nekateri avtorji menijo, da sta bila tistega dne v kratkem časovnem razmiku dva močna sunka. Prvi naj bi ob dveh popoldne nastal na Idrijskem, drugi pa okoli 21. ure v Furlaniji. Analize poškodb kažejo, da so bila huda rušenja popoldne v zahodni in osrednji Sloveniji, zvečer pa v Furlaniji, Julijski krajini, Karniji in Benečiji. Prvi je imel magnitudo 6,8, za drugega pa ocenjujejo vrednost od 7 do 7,2. Globina prvega je bila 15 km, drugega pa okoli 20 km.
12.000 žrtev naj bi terjal najmočnejši potres na Slovenskem, ki je leta 1511 tresel tla pod Idrijo.


Na obsežnem epicentralnem območju, ki je segalo od Čedada do Idrije, so največji učinki dosegli med deveto in deseto stopnjo po EMS.
V Škofji Loki je potres porušil vse kamnite objekte, tudi grad, podrl je smledniškega in Novi grad pri Preddvoru, gradove v okolici Tržiča, poškodovan je bil grad Kamen nad dolino Drage pri Begunjah, podrt blejski grad, močno poškodovani so bili gradovi v okolici Radovljice in Kamnika. Poškodovan je bil ljubljanski grad, na Dolenjskem turjaški in grad Prežek pod Gorjanci.
350 kilometrov je znašal polmer območja potresnega sunka, ki je za veliko noč leta 1895 prizadejal Ljubljano.


Na Notranjskem je podrl gradove v Postojni, Polhovem Gradcu in Planini pri Rakeku. Domnevno je bil poškodovan tudi del ljubljanskega mestnega obzidja z osmimi stolpi pa tudi hiša nemškega viteškega reda (današnje Križanke). V Idriji, ki je bila med najbolj prizadetimi mesti, naj bi kamenje iz porušenih stavb zasulo strugo reke Idrijce, zato je zalila rudnik živega srebra, tega so za obratovanje znova usposobili šele po šestih letih.
 

Nesreči v Hrastniku in Trebnjem


Zgodovinski viri v velikonočnem času na Slovenskem ne navajajo poplav, saj Slovenijo po navadi prizadenejo jeseni. Med februarjem in majem leta 1972, torej tudi v času velike noči, pa je v naši nekdanji državi Jugoslaviji izbruhnila epidemija črnih koz, a v Sloveniji na srečo ni terjala nobene smrtne žrtve. Leta 2001 se je 24. aprila 2001 v rudniški jami Ojstro v Hrastniku ob 4.40 zgodil večji vdor židke mase.

Rudarji, ki so bili v jami, so se umaknili na varno, skupina sedmih pa je začela odpravljati posledice vdora. Čez par ur se je v jami zgodil še en vdor, tokrat vode z več tisoč kubičnimi metri mulja in blata. Zasulo je vseh sedem rudarjev, le eden se je rešil. V rudniku so za pogrešanih šest takoj organizirali reševalno akcijo, a jo je sprva zelo oviral močan dotok vode. Istega dne malo pred 13. uro so enega od pogrešanih rudarjev rešili in ga prepeljali v trboveljsko bolnišnico. Bil je lažje poškodovan. Pet jih je v nesreči umrlo.
Od Titanika do Črne gore
– Potop Titanika je verjetno najbolj znana nesreča na svetu, ki se je zgodila blizu velike noči; 15. aprila 1912 se je Titanik, ki je veljal za najbolj luksuzno ladjo, zaletel v ledeno goro in se potopil. Umrlo je več kot 1500 ljudi.

– 27. marca 1977 sta na letališču Los Rodeos na španskem otoku Tenerife trčila dva boeinga 747, jumbo jeta nizozemske družbe KLM in ameriške Pan Am. Trčenja večina od 644 potnikov in osebja ni preživela, umrlo je kar 583 ljudi. To nesrečo še vedno štejejo za največjo v zgodovini letalskega prometa.

– Potres je na velikonočno nedeljo, 15. aprila 1979, prizadel Črno goro, umrl je 101 človek, materialna škoda je bila gromozanska. Precej škode je ta potres povzročil starim južnim jadranskim mestom, Budvi, Kotorju, Dubrovniku.

– Na veliko noč 31. marca 1991 se je zgodil prvi večji incident med srbskimi uporniki in hrvaško policijo na Plitvicah, kjer sta umrla hrvaška policista. Spopad je naznanil vojno v Sloveniji, na Hrvaškem in Bosni in Hercegovini.

– Dva dni po veliki noči se je 24. marca 1989 tanker Exxon Valdez zaletel v greben v morski ožini na Aljaski. V morje se je razlilo 10,8 milijona litrov nafte.


Štiri leta pozneje, 21. aprila 2005, se je na poljanskem klancu pri Trebnjem zgodila najhujša prometna nesreča po številu smrtnih žrtev v samostojni Sloveniji. Kombinirano vozilo je oplazilo nasproti vozeči priklopnik, naložen z osebnimi avtomobili, ta je po trku zapeljal na nasprotni pas, se prevrnil in pod seboj pokopal tri osebna vozila, ta so zagorela. Umrlo je osem ljudi.




Deli s prijatelji