E-KOLESARSTVO

Električna kolesa: ko klanec ni več problem

Objavljeno 25. september 2020 11.28 | Posodobljeno 25. september 2020 11.28 | Piše: Staš Ivanc

Električna kolesa omogočajo več vsega: več doživetij, več kilometrov, več vzponov, več spustov.

Hitreje, višje, močneje – na elektriko!
Marsikdo ima pomisleke glede e-koles. Priznam, tudi sam sem bil sprva poln predsodkov, češ, to je za upokojence ali tiste, ki jim zdravje ne dopušča več, pa da to ni več pravo kolesarjenje, to je goljufanje. Dokler se nisem prvič peljal z električnim gorskim kolesom. Saj je res, da ti elektromotor lahko silno pomaga, a to še ne pomeni, da se z e-kolesom ne moreš pošteno spotiti. Seveda se da voziti povsem počasi in brez napora, kar zna biti primerno za srčne bolnike oziroma za rehabilitacijo, da pa se tovrstno kolo peljati tudi zelo hitro in agresivno, pri čemer lahko prevozimo neprimerno več, kot bi z običajnim kolesom, hkrati pa bomo pošteno garali.

E-kolo ponuja nekaj več

image
Radost e-kolesarjenja je v tem, da preprosto zmoreš več. FOTO: Staš Ivanc
Zakaj so e-kolesa postala tako priljubljena, smo povprašali nekaj strokovnjakov iz slovenskih kolesarskih centrov. Kakor pravi David Piber, produktni vodja za kolesarstvo pri centru mobilnosti Špan, je vsak tip kolesa, ki se je pojavil v evoluciji tega prevoznega sredstva, našel svoje mesto. Cestno, gorsko, mestno, zložljivo, otroško, treking in ne nazadnje – električno kolo. E-kolo je prisotno v vsakem od naštetih segmentov: za vsak tip obstaja možnost izbire klasičnega kolesa ali kolesa z elektromotorjem. Glavni razlog za njihovo priljubljenost pa je dejstvo, da je električno kolo res več kot kolo, poudarja Piber. »Gre za podaljšek našega telesa, ki ima določene tehnične lastnosti, in boljše ko je kolo, boljši smo tudi mi kot uporabniki. Seveda se tudi uporabniška izkušnja zelo razlikuje od kolesa za 1000 evrov do tistega za 12.000 evrov. Kolo je prevozno sredstvo in rekreacijski pripomoček hkrati, ki osrečuje ljudi ali pa samo obstaja za potrebe transporta. V Sloveniji je vsako leto bolj prepoznavno kot oblika transporta, način življenja, subkultura in šport. Ekološki način življenja, zelena energija, tehnologija, več gibanja in zdravo življenje so teme, ki so trenutno aktualne in se dotikajo ogromno ljudi, in kolo se lahko omeni v vsaki izmed njih.«

E-kolo je za vsakogar, ki si želi doživeti več.

Domen Znoj iz trgovine z e-kolesi E-mepoganja pravi, da so ljudje začeli razmišljati o drugih prevoznih sredstvih, k čemur je pripomoglo tudi veliko člankov, diskusij in smernica prehajanja z vozil na fosilna goriva na električna. Električno kolo ima vrsto prednosti, pravi Znoj: »Recimo starejša upokojenka je bila doslej precej omejena glede prevažanja naokoli. Zdaj z električnim kolesom nima več ovir. Imamo primer, ko je starejša gospa v dveh mesecih naredila okoli 800 km, saj se je z e-kolesom vozila na tržnico, banko, pošto, klepet – ni bila več odvisna od sorodnikov.«

image
Pri Španu na Brezovici imajo pestro ponudbo. FOTO: Staš Ivanc
Veliko ljudi rado kolesari, pa zaradi zdravstvenih težav, starosti ali česa drugega ne zmorejo več toliko, kot bi želeli. Zdaj je vsem omogočeno, da spet kolesarijo, poudarja Znoj. Tudi srčni bolniki ali ljudje po okrevanju operacije kolka ipd. Kar več se jih odloči za vožnjo v službo, saj se z električnim kolesom razmigajo, a hkrati niso prepoteni. Potem pa je še poseben razlog, pove Domen Znoj: »Že dolgo aktiven kolesar pride v trgovino in pove, da rabi električno kolo, ker ga zdaj na vsakem klancu prehiti že vsaka gospa!«

Kdo si ga omisli?

Profil kupca električnega kolesa je enako širok profilu kupca navadnega kolesa, pojasnjuje David Piber iz Špana. V vsaki branži obstajajo kupci različnih cenovnih in kakovostnih razredov. Nekatere žene želja po dobri ceni, druge po tehnoloških presežkih. Električna kolesa torej kupujejo bolje in slabše situirani, bolje in slabše telesno pripravljeni, mlajši in starejši, mestni in gorski kolesarji; edini segment e-kolesarstva, ki se še nekako ni razvil, je cestno e-kolo, pa še to verjetno zaradi manjše ponudbe kakor zaradi kupcev. Pri Španu so med prvimi razvili in ponudili cenovno prijaznejše, široko uporabno zložljivo električno kolo S-bikes. Najboljše prodajne številke pri njih dosegata zložljivo, enostavno mestno električno kolo in osnovno prednje vzmeteno gorsko e-kolo v vrednosti nekje do 2200 evrov.

Elektrika je nadgradnja navadnemu kolesarstvu.

Domen Znoj iz E-mepoganja dodaja, da se največ kupcev odloči za večji doseg (baterijo večje kapacitete) in srednjo stopnjo opreme. Večinoma se ne odločajo za vrhunsko opremo, če je ne potrebujejo. Večina si omisli električno gorsko kolo, s katerim lahko s pomočjo elektromotorja kolesarijo po običajnih cestah, brez problema pa lahko zavijejo tudi na gozdne poti, makadam. So pa večinoma mlajši od 50 let.

image
Pri Freestylu, uvozniku znamke Giant, opažajo, da e-kolesa postajajo vedno bolj priljubljena – kot drugje po svetu. Pravijo, da se prodaja počasi povečuje. FOTO: Staš Ivanc
Pri Freestylu, slovenskem zastopniku največjega proizvajalca koles na svetu Giant, opažajo, da kupci iščejo predvsem kakovostno kolo za optimalno ceno. Zanimajo jih doseg, varčnost motorja in znamka ter moč, doseg in znamka baterije pa tudi teža in seveda garancija na vse komponente. »Opažamo, da veliko dajo tudi na videz kolesa – integrirano baterijo in čim lepše oblikovane spoje,« pravi Primož Glavič iz Freestyla.

Razvoj e-koles in trga zanje

»Spomnim se časov, ko so se električna kolesa prvič pojavila v trgovini in so bila večinoma le parkirana tam, saj so 'pravi kolesarji' iskali vse mogoče izgovore, zakaj je to absolutni nesmisel,« opisuje David Piber. Potem je počasi prišel prvi val ljudi, ki so videli in razumeli širino e-kolesa, oziroma tisti, ki jim je takšno kolo spet omogočilo uživanje iz več razlogov. Danes se uveljavlja kot ena izmed vej kolesarstva in to se kaže tudi v prodaji. Edina stvar, ki se do danes ni spremenila, je ta, da so uporabniki dražjih električnih koles, predvsem v gorskem segmentu, nevešči veščin vožnje, opaža Piber. Prodaja e-koles v primerjavi s klasičnimi nenehno raste. »Kolesarskega centra brez električnih koles si ne predstavljamo več, kot tudi ne vse več kupcev, ki jih kolo enostavno ne zanima, če ni električno,« sklene naš sogovornik iz centra Špan.

image
Pri E-mepoganja v Ljubljani ponujajo češka električna kolesa crussis. FOTO: Staš Ivanc
Letos so električna kolesa doživela pravi prodajni bum, dodaja Domen Znoj. Začelo se je pred dvema letoma z dvema vrstama v ponudbi: dragimi izdelki priznanih proizvajalcev in poceni kitajskimi. V tem času so v Evropi nastali novi proizvajalci e-koles, ki za sprejemljivo ceno ponujajo odlično kakovost in zmogljivost. Prodajni trend v Sloveniji je sledil tistemu v Nemčiji, pri čemer zaostajamo za kakšni dve leti. Ampak to je normalno, pravi Znoj.

250
vatov moči ima tipični elektromotor za gorsko e-kolo.

Električna kolesa omogočajo več vsega: več doživetij, več kilometrov, več vzponov, več spustov, več izletov. Kolesarjenje ni več mučenje, ampak užitek in odkrivanje terenov, ki so bili prej nedostopni, brez problema pa se vozijo tudi tisti, ki niso v vrhunski kondiciji in so si želeli čas preživeti v naravi. Za nakup se odločajo tudi ljudje, ki prej niso kolesarili, zdaj pa jim je to omogočeno. »In še nekaj, elektriko se da izklopiti, in v trenutku je kolo spet brez pomoči. Elektrika je nadgradnja 'navadnega' kolesarstva,« sklene Primož Glavič iz Freestyla.

Svetovni pokal v gorskem e-kolesarstvu
Zveza World E-Bike Series (WES) in Mednarodna kolesarska zveza (UCI) sta sredi februarja najavili prvo polno tekmovalno sezono v krosu z gorskimi e-kolesi. Morala bi imeti pet dirk, a so jo po uvodni preizkušnji v Monaku zaradi koronavirusa najprej odložili za nedoločen čas, poleti pa so jo odpovedali. Osnovno pravilo dirkanja v sklopu WES in UCI je omejitev moči motorja na 250 W in njegove pomoči do hitrosti 25 km/h.




Deli s prijatelji