NESREČNI Z LADJE TAMAR

Eksplozija Borutu sežgala obraz (FOTO)

Objavljeno 09. avgust 2020 08.02 | Posodobljeno 09. avgust 2020 08.02 | Piše: Gordana Stojiljković

Borut Škrbec se je dobra tri leta po nesreči na ladji Tamar vrnil v službo. Potem ko se je prebudil iz kome, je govoril špansko.

Pred nesrečo
»Leta 2018 sem imel operacijo spodnje ustnice, odstranili so mi brazgotine, vsadili so mi tudi obrvi, vendar neuspešno. Čaka me še kup drugih posegov, ki pa jih bom verjetno moral nekaj kriti sam, saj od februarja letos nisem več v bolniškem staležu,« nam je zaupal zdaj 26-letni Bertočan Borut Škrbec. 24. aprila 2017 je bil mladi pomorščak na svoji prvi daljši vožnji hudo poškodovan v eksploziji na ladji Tamar Splošne plovbe sredi Atlantskega oceana, ki je sicer terjala dve smrtni žrtvi, dva pa sta bila hudo ranjena.

image
Takole opečen je bil Borut Škrbec po eksploziji na ladji Tamar.
Prosil, naj mu v grlu naredijo luknjo

Takrat 23-letni Borut je na ladji opravljal pripravništvo, na dolgo pot pa so se odpravili oktobra 2016. Niti v sanjah si ni predstavljal, da mu bo nova preizkušnja povsem spremenila življenje, hkrati pa se zaveda, da je dobil drugo priložnost. Usodnega dne ga je eksplozija najprej vrgla približno deset metrov stran, nato je počilo še nekajkrat in ga še večkrat vrglo. »Ne spomnim se, kako sem vstal, a vem, da sem iskal izhod in da sem zato moral plezati po lestvi, ki je bila tako vroča, da mi je skrivilo prste in mi olupilo vso kožo,« nam je zaupal mladi mornar. Hudo opečen je šel po pomoč in obvestit kapitana in drugega oficirja: »V šoku sem hodil po ladji, nato me je oficir nagnal v kabino, mi dal protibolečinske tablete, spil sem kokakolo in šel pod tuš. Do tu vse okej, verjetno zaradi adrenalina nisem čutil prav nobene bolečine. Potem me je začelo mraziti, pogledal sem se v ogledalo in videl, da sem čisto gol, plešast. V pizdo mater, sem si rekel, zdaj gre zares. Legel sem na posteljo, ves čas me je nekdo pazil. Reševalci so bili že v morju, ko sem začel noreti, naj mi naredijo luknjo v grlu, ker nisem mogel dihati. Prišli so po dveh urah oziroma po 12 urah od takrat, ko je počilo,« se spominja in dodaja, da je reševalcem, ki so ga dali v umetno komo, popolnoma zaupal.

Škrati so ga hoteli ubiti

S helikopterjem so ga nato prepeljali na Azore, od tam pa z zasebnim letalom v Lizbono, kjer je bil dva meseca v komi. Med zdravljenjem v tamkajšnji bolnišnici je imel devet operacij. Dvanajst ur je trajala samo operacija obraza, poškodovana pa ima še ušesa, nos, obe roki in obe nogi; zaradi poškodovanega živca za desnim kolenom pri hoji uporablja berglo. Iz Portugalske so ga nato z letalom pripeljali do Benetk, od tam pa z rešilcem naravnost v klinični center. Po dveh mesecih so ga prebudili iz kome, sicer krepak fant je tehtal le še 55 kilogramov, bil je tako brez moči, da ni mogel dvigniti niti roke. »Ko so prišli na obisk starši, jim je anesteziologinja v španščini razlagala, kakšno je moje zdravstveno stanje. Mama je v nekem trenutku rekla, oprostite, a ne razumem vas, mi smo iz Slovenije. Zdravnica je bila popolnoma osupla, saj sem jaz z njimi govoril tekoče špansko, čeprav tega jezika nisem govoril, in jim celo rekel, da sem Španec,« o nenavadnem odkritju pripoveduje fant. Medtem ko je bil v komi, je ves čas sanjal, pravi, da je živel vzporedno življenje. Pozneje je imel vsak dan terapije. In travme. »Imel sem nočne more, ki so se večkrat ponovile. Neki škrati so me hoteli ubiti, mene pa je bilo zelo strah. Mogoče je to povezano s tem, da sem bil med tem, ko sem bil v komi, kar trikrat na robu življenja, kot so mi povedali zdravniki,« opisuje svojo izkušnjo. In kot da ni bilo dovolj operacij, me nekega dne zasrbi zadaj po riti, in ko sem se hotel popraskati, so mi prsti kar zdrsnili v rano. Zaradi preležanin so mi morali počez zakrpati celo zadnjo plat, nato sem moral 20 dni ležati samo na boku,« se nasmeje, v isti sapi pa doda, da je veliko prejokal.

image
Lani je prestal operacijo spodnje ustnice, odstranili so mu brazgotine, vsadili so mi tudi obrvi, vendar neuspešno. FOTOgrafije: Osebni arhiv
Še vedno želi pluti

»Če sem bil pred nesrečo malo podivjan, se zavedam, da mi je življenje podarilo drugo priložnost in da je zdravje na prvem mestu. Dalo mi je misliti, a moje življenje je zdaj usmerjeno v to, da se čim prej postavim na noge,« pravi mladenič, ki ima trenutno poklicno rehabilitacijo, kar pomeni, da se od 1. junija znova uvaja v delo v Luki Koper, v kontrolo tovora in ladij.
Njegova neustavljiva želja je še vedno pluti po širnih oceanih, »pozimi se mi obeta delo na enem od vlačilcev v Trstu, a prej moram dokončati pripravništvo, ki sem ga začel na Tamarju«. Še vedno čuti posledice nesreče, »saj me desna noga zajebava, ker je poškodovan živec desnega stopala, zato pa trpi tudi leva noga. Zaradi opečene kože se moram izogibati soncu, a to ni problem, saj jo zakrijem z oblačili in pokrivali.« Večji problem je psiha: »Psihološko me je vse skupaj res dotolklo, punce nimam, imam pa družbo, ki mi stoji ob strani. Ugotavljam pa, da sem na svojih poteh, ko s psičko Fogy počasi pohajkujem po slovenskih hribih, ker za v gore še nisem, rad sam,« nam zaupa mladenič, ki na poti okrevanja kljub slabim trenutkom stopa vztrajno in pokončno: »Moje sanje so še vedno ladje, morje, oceani, in temu se ne bom zlahka odrekel.« 

Pahor odlikoval ameriške reševalce

Šlo je za eno najzahtevnejših operacij v naši karieri, je reševanje sredi Atlantskega oceana opisal reševalec in član elitne enote ameriških zračnih sil major Sean Boughal. Kapitan slovenske ladje Tamar je sprva na pomoč poklical obalno stražo ZDA, a je bila ladja za njihove helikopterje predaleč, zato je na reševalno misijo odšlo sedem najbolj izkušenih padalcev reševalcev 106. polka letalske nacionalne garde New York. Ti so najprej z letalom poleteli do kraja nesreče, sredi oceana s padali poskakali v razburkano morje z vso opremo vred, tudi napihljivim čolnom, s katerim so se pripeljali do ladje, nato pa oskrbeli ranjenca. Mesec pozneje je predsednik države Borut Pahor reševalcem v New Yorku za pogumno in požrtvovalno reševanje izročil dve državni odlikovanji.




Deli s prijatelji