ŠPORTNA DAMA

Večja zvezda na Japonskem kot doma

Objavljeno 24. september 2018 15.22 | Posodobljeno 24. september 2018 15.22 | Piše: Drago Perko

Čudežna deklica svetovnega športnega plezanja je zdaj najbolj resna slovenska kandidatka za zlato odličje na olimpijskih igrah v Tokiu 2020.

Danes je Janja tako dobra, da lahko od plezanja živi. FOTO: Tadej Regent
Mala država, veliki ljudje. To je Slovenija, ki jo je 19-letna plezalna šampionka Janja Garnbret spet naredila tako ponosno. Čudežna deklica, čudežni otrok, ženska pajek (spyderwoman, kot radi zapišejo kolegi iz tujine), je v avstrijskem Innsbrucku osupnila svet. Sezula je konkurenco in pokazala, da je v tem hipu najbolj vsestranska športna plezalka na svetu. Tri kolajne je prinesla domov, dve zlati in eno srebro. Hkrati pa je napovedala, da je trenutno največja slovenska kandidatka za medaljo na olimpijskih igrah v Tokiu, kjer bo športno plezanje vstopilo v olimpijsko družino športov!

image
Zmagovita kombinacija: Janja Garnbret in Gorazd Hren FOTO: Uroš Hočevar

Plesanje in plezanje

»Janja je iz pravega testa, v tem hipu je najbolj kompletna tekmovalka na svetu,« ponosno pravi njen trener Gorazd Hren, ki že desetletje v ŠAO Velenje bdi nad njeno kariero. Sprva je zelo rada plesala. Mama je navijala za to, da bi dekle vztrajalo v plesnih vodah, a je ples dobil konkurenco v plezanju! »Morala sem se odločiti,« se spominja ene prvih pravih dilem v svojem življenju.
Pri šestih letih dileme za Janjo v resnici ni bilo, odplezala je v svetovni vrh, tja na Mount Everest, od koder pogleduje navzdol. »Ne spimo na lovorikah,« nas hitro predrami trener, ko zdrdramo hvalnico Janji. »Drži, da je zelo nadarjena. Ima pa tudi izjemne delovne navade. Trenirava po šestkrat na teden, vsak trening traja tudi po tri ure in pol,« Hren nakaže, da talent za tako odmevne rezultate ni dovolj.
Boljša od Čeha
Janja Garnbret se je z uspehom v Avstriji izenačila s slovitim češkim plezalcem Adamom Ondro, ki je bil leta 2014, ko je osvojil naslova na balvanih in v težavnosti, star 21 let. V nasprotju z Janjo pa je Ondra v Avstriji ostal brez zlata v olimpijski kombinaciji.

Izjemna delovna etika

»Janja je bila vedno živahen otrok. Hodila je po rokah, delala salte in kolesa. Po dveh letih treningov je prišla v mojo skupino. Bila je in ostala hitro učljiva. Ko sem ji kaj pokazal, je to takoj usvojila in uporabila v steni. Naglo je napredovala in razvijala svoj talent. Zanjo ni popuščanja. Na treningu ne manjka nikoli. Trenira pa s 110-odstotno prizadevnostjo,« pripoveduje Hren.
Skupaj sta rasla. »Saj veste, kako je, ko pride človek v najstniška leta. Takrat ti gredo starši na živce, pa ti je trener lahko najboljši prijatelj. Deset let je za nama, Janja ima svojo glavo, fanta, družino. Ni enako, a se razumeva izvrstno,« še pove njen trener. »V resnici moraš imeti rad trening in tekme, potem je vse lažje. Do treningov in tekem čutim veliko ljubezen. Poleg tega sem zelo trmasta, v vsem skupaj pa zelo uživam,« razkrije Janja svoj pogled na šport, ki je njen življenjski slog, ne le trening. Ni skrivnost, da ji mora od časa do časa Hren jasno povedati, da je bilo za ta dan dovolj. Tudi zato je uspeh velik!
 

Japonska televizija v Slovenijo

image
FOTO: Uroš Hočevar
Devetnajstletna Korošica je kot prva športna plezalka na svetu segla po edinstvenem dvojčku zmag, saj je svetovna prvakinja v težavnostnem (v Parizu 2016) in balvanskem plezanju (letos v Avstriji), temu pa je dodala še zlato v novi disciplini, olimpijski kombinaciji, ter srebro v težavnosti. »Menim, da so uspehi poželi dovolj medijskega zanimanja ter pozornosti. Morda bi lahko kdo napisal kaj več o tem. Želim si le to, da ti uspehi ne postanejo nekaj samoumevnega. Da ne bo treba ves čas poudarjati, da gre za izjemen uspeh na svetovnem prvenstvu. Pa še to bi rad dodal: cenim in spoštujem vse športnice in športnike, ne glede na panogo, ki se izkažejo na svetovnem prvenstvu,« dodaja Hren nekaj o (ne)zadostnem kosu kolača pozornosti, ki ga je deležna Janja v Sloveniji.

16 let je bila stara, ko je debitirala na tekmah svetovnega pokala v plazanju.

Že zdaj pa lahko zapišemo, da je zvezda na Japonskem! Ne verjamete? Za uvod tale podatek: Nacionalna japonska televizija bo letos pripotovala v Slovenijo in posnela utrip vsakdanjika slovenskih športnih plezalcev, v središču zanimanja pa bo prav Janja, ki je bila tudi na minulem svetovnem prvenstvu v fokusu japonske sedme sile! Ena od prič medijskega dogajanja na zadnjem svetovnem prvenstvu nam je zaupala, da so Japonci gledali in poslušali Janjo tako zavzeto, kot da je njihova ...

Mi pet, oni 6000

image
Za medalje in pokale bo treba kmalu poiskati nov prostor. FOTO: Tadej Regent
Japonce je šokiral podatek, v kakšnih razmerah Janja trenira. »Japonci imajo na voljo okoli 6500 plezalnih centrov. Pri nas pa premoremo tri komercialne stene za balvansko plezanje ter po eno dobro steno za težavnostno in hitrostno plezanje. Če nameravamo opraviti trening nove olimpijske panoge, moramo zamenjati lokacijo, do nove stene pa nas loči vsaj ura vožnje,« opiše trener razmere, v katerih delajo.

Kljub temu je Janja še vedno daleč najboljša. »Boljša infrastruktura bi koristila predvsem drugim,« smo še slišali. Niti takšne razmere ne ubijejo močne volje, ki jo premore trener. »Včasih sem malce slabe volje, a me dalje ženejo uspehi mojih varovancev,« pove nekdanji košarkar in atlet, ki se je povsem zapisal športnemu plezanju, nov motiv in izziv pa je našel prav v novi olimpijski panogi. Janji pa nova olimpijska kombinacija ni ravno pri srcu. Odkrito prizna, da ne mara hitrosti. »Jaz sem v tem načinu tekmovanja našel nov zagon za delo. Je pa format tekmovanja zahteven – tako za organizatorje kot tekmovalce in tekmovalke. Vse pa diktira televizija. Premora med panogami ni, le toliko, da si tekmovalci ogledajo novo smer,« nadaljuje Gorazd.
 

Z Domnom se spodbujata

Janja je tudi v zasebnem življenju tesno povezana s plezanjem. Do ušes je namreč zaljubljena v plezalca Domna Škofica. »V veliko podporo in pomoč mi je, dobro se dopolnjujeva. Ko ne plezava, se rada sprehajava, po koncu sezone pa naju čakajo počitnice in plezanje v skali,« Janja ne skriva, da je z Domnom srečna, vse pa se vrti okoli plezanja. Dejansko si ne predstavlja, da fant ne bi bil iz stene.

Na tekmi svetovnega pokala v težavnostnem plezanju, ki bo 29. in 30. septembra v Kranju, si lahko Janjo ogledate v njenem elementu.

»Drug drugega ženeva dalje. Ko kateremu ne gre, sledi motivacijski govor. Dopolnjujeva in podpirava se! Domen me razume. Brez njega mi ne bi bilo tako lepo in fajn,« še izvemo od Janje. Tudi zato ji ni bilo vseeno, ko je po prvem mestu v polfinalu po težavnosti v finalu pristal na petem. »Izvrstno je bil pripravljen, a mu ni uspelo. Tako je v športu, treba je iti dalje,« pove Janja, ki se zaveda, da se bo kdaj zalomilo tudi njej.

Matura ji je pomagala

»Vsaka napaka je lahko usodna in te lahko stane finale. Tudi meni bo kdaj spodrsnilo,« trezno razmišlja Korošica. Pet let še lahko tekmuje na tako visoki tekmovalni ravni, kariero pa lahko podaljša tja do 30. leta. Potem ne več. Prihaja nova konkurenca. Danes je Janja tako dobra, da lahko od plezanja živi. Da bi bilo tako vse življenje, bi morala biti uspešna 20 let na takem nivoju.
»Ko bom končala aktivno kariero, bi rada z Domnom imela plezalni center in tam trenirala svoje in druge otroke,« pogleduje nekaj let naprej dekle iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu. Letošnje leto je zaznamoval zrelostni izpit, Janja je z maturo uspešno sklenila srednjo šolo. »Ne učim se rada, a mi je po eni strani matura koristila. Bila sem doma, imela sem čas zase in za trening. Pa tudi pred svetovnim prvenstvom nisem bila tako utrujena, kot bi bila sicer, če bi vso sezono tekmovala.

Po vozovnico za Tokio 2020
Na olimpijskih igrah bo nastopilo po 20 plezalcev in plezalk v vsaki kategoriji. Japonski bosta kot državi gostiteljici pripadli dve mesti, po eno v vsaki kategoriji. Na svetovnem prvenstvu, ki bo prihodnje leto tudi v Tokiu, bodo razdelili še šest vstopnic v ženski in moški kategoriji. Posebna olimpijska izbirna tekma bo dala še po šest olimpijskih vozovnic v vsaki kategoriji. Na olimpijske igre pa se bodo neposredno uvrstili še prvaki in prvakinje celin, afriški, ameriški, azijski, evropski in oceanijski. Posebna komisija bo podelila še dve posebni povabili.

»Hotela sem biti najboljša na svetu!« nam je še povedala na zadnjem srečanju. Kot v opravičilo konkurenci, ki si razbija glavo, kako premagati Janjo. To jim na srečo ne uspeva, pa naj še nekaj časa ostane tako ...




Deli s prijatelji