ZLATI CEPIN

Po zlatem cepinu se bo upokojil in čebelaril

Objavljeno 13. junij 2018 14.49 | Posodobljeno 13. junij 2018 14.49 | Piše: Tina Horvat
Andrej Štremfelj prejel alpinistično nagrado za življenjske dosežke.
Od leta 1992 ima že zlati cepin. FOTO: Ljubo Vukelič
KRANJ – »Ime mu je Andrej. Andrej Štremfelj,« se začne opis prejemnika letošnjega najbolj prestižnega alpinističnega priznanja zlati cepin za življenjsko delo na spletni strani Piolets d'Or. Je prvi Slovenec, ki ga bo prejel, in to septembra na Poljskem. Je tudi edini, ki se lahko pohvali z zlatim cepinom za življenjske dosežke in za vrhunski vzpon. Slednjega je prejel leta 1992 z Markom Prezljem za ekstremno težak prvenstveni vzpon po južnem stebru Kangčendzenge. Poleg tega je z 61 leti najmlajši od vseh dosedanjih prejemnikov.

2 zlata cepina ima Andrej Štremfelj.

Ko je začela novica včeraj krožiti med slovenskimi alpinisti, je kar završalo od navdušenja in ponosa, a vendar nihče ni bil presenečen. Iz čestitk, ki so deževale na družabnih omrežjih, je bilo razbrati: če si je kdo zaslužil ta naziv, je to prav on, in le še vprašanje časa je bilo, kdaj bo še uradno postal to, kar je dejansko že dolgo – najboljši slovenski himalajec in del elitne družbe alpinističnih legend, kot so Reinhold Messner, Walter Bonatti, Doug Scott, Woyciech Kurtyka, Jeff Lowe in drugi.

Midva sva srečna!

Medtem ko se je vesela novica širila po Sloveniji in svetu, je slavljenec sestopal s Triglavske severne stene, kjer je kot gorski vodnik vodil navezo. Ker ga nismo hoteli zmotiti, smo poklicali njegovo ženo Marijo in jo povprašali po prvih občutkih. »Midva sva to vedela že kakšnih deset dni in ... sva zelo srečna. Nagrade je bil res zelo vesel, tudi jaz sem srečna zanj, saj si jo je kot najboljši himalajec res zaslužil,« pripoveduje in se na široko nasmeje ob vprašanju, ali bo Andrej zdaj, ko si je prislužil najvišjo nagrado v alpinizmu, nehal plezati in se prepustil večjemu udobju kavča. Seveda ne, kajti oba sta tako predana goram, da si brez njih ne predstavljata življenja.

Leta 1991 je Andrej z Marijo še drugič osvojil Everest in postala sta prvi zakonski par, ki je to storil skupaj. Po naključju sta samo za pol ure prehitela ameriška zakonca, vendar nista vedela, da bosta prva in da sta za njima Američana.

»Bova pa na Šmarjetno goro hodila, če višje ne bova mogla,« je o njuni prihodnosti povedala Marija, a potem vendarle napovedala, da Andreja čaka zelo pomembna življenjska prelomnica – upokojitev. Seveda nikakor ne bo obesil cepina na klin, v penzijo bo šel kmalu, Marija pa čez dve leti.

Ker se zakonca pišeta Štremfelj, odhod v penzijo pomeni še več gora, saj sta oba gorska vodnika z mednarodno licenco, pa tudi več vodniških tur.

Dozdajšnji dobitniki
2009 – Walter Bonatti
2010 – Reinhold Messner
2011 – Doug Scott
2012 – Robert Paragot
2013 – Kurt Diemberger
2014 – John Roskelley
2015 – Chris Bonington
2016 – Wojciech Kurtyka
2017 – Jeff Lowe
2018 – Andrej Štremfelj

Nekaj časa pa bo ostalo tudi za čebelarstvo. »Pred dvema letoma je umrl Andrejev oče, ki je bil navdušen čebelar, in Andrej je po njem prevzel del čebel. Nekaj panjev imamo v Davči, nekaj doma, a zaenkrat le toliko, da jih ohranjava. Ko bova oba v penziji, pa se bova čebelarstvu lahko bolj posvetila, in tega se oba zelo veseliva,« je še povedala Marija.

Slovenski dobitniki zlatega cepina
1992: Marko Prezelj in Andrej Štremfelj
1997: Tomaž Humar in Vanja Furlan
2007: Marko Prezelj in Boris Lorenčič
2007: Pavle Kozjek (zlati cepin po mnenju občinstva)
2012: Nejc Marčič in Luka Stražar
2015: Marko Prezelj, Luka Lindič in Aleš Česen
2016: Marko Prezelj in Urban Novak

Skupaj sta že skoraj 40 let in sestavljata eno najbolj trdnih življenjskih navez. Poleg ljubezni do plezanja in gora ju druži isti poklic, on je profesor športne vzgoje v Šolskem centru Škofja Loka, ona je profesorica biologije na Gimnaziji Kranj. Kot je Andrej nesporno pravi prejemnik zlatega cepina, bi si oba skupaj zaslužila tudi nagrado za dolgo in trdno zakonsko srečo. 
Največji dosežki
Štremfelj je bil v svoji 46-letni alpinistični karieri na več kot dvajsetih odpravah v nepalski Himalaji, kot inštruktor je deloval v slovenski šoli za nepalske gorske vodnike v Manangu. Plezal je tudi v Patagoniji, Pamirju, ZDA in bil na Denaliju in Aconcagui. Na Planinski zvezi Slovenije (PZS) so nadvse ponosni na Andreja in njegove dosežke, zaradi njih so se mu poklonili lani in mu podelili priznanje za življenjsko delo 2017 na področju alpinizma.

– leta 1979 je kot prvi Slovenec z Nejcem Zaplotnikom po preplezani prvenstveni smeri, ki še danes velja za najtežji pristop, osvojil Mount Everest;
– osvojil je še sedem drugih osemtisočakov po zelo zahtevnih smereh: Gašerbrum I, Broad Peak, Gašerbrum II, Šiša Pangma, južni vrh Kangčendzenge, Čo Oju in Daulagiri;
– za prvenstveni vzpon v alpskem slogu po južnem stebru Kangčendzenge (8476 m) z Markom Prezljem je leta 1992 prejel zlati cepin, ki je bil prvi podeljeni v zgodovini alpinizma.
Deli s prijatelji