TRAGIČNO

Po fešti za abrahama Radoš v smrt. Hčerka Iris: Vsi so ga imeli radi!

Objavljeno 16. september 2019 18.09 | Posodobljeno 16. september 2019 18.09 | Piše: Lovro Kastelic

Radoš Lisjak iz Lisjakov je na poti domov zapeljal s ceste.

V soboto navsezgodaj je za vedno odšel Radoš Lisjak.
BRANIK – Braničani in prebivalci okoliških vasi, ki so dobro poznali 63-letnega Radoša Lisjaka, od rojstva živečega v Lisjakih, še dolgo ne bodo mogli pozabiti, v kakšno sobotno jutro so se prebudili.
image
Lisjakovo vozilo je odneslo kakšnih sto metrov proč. FOTO: Marko Feist

Pripravljalo se je ravno k trgatvi. Kraška vinorodna pobočja je že od zgodnjega jutra oplajalo toplo sonce in vabilo trgače. Vse je bilo pripravljeno tudi za sobotno praznovanje in spomin na priključitev Primorske k matični domovini. Vse bi bilo tako, kot mora biti, če ne bi v ranem jutru prišla novica in završala v skupnosti, ta živi složno in povezano: »Radoš se je ubil!«
 

Na abrahamu je bilo veselo


»Očitno je vsakomur začrtana usoda,« je zaprepadeno kmalu zatem, ko je izvedela, pripovedovala njegova sorodnica z Branika. Izvedeli smo, da je bil Radoš »dobričina in strašno fajn človek«! Da je bil dolgoletni avtoprevoznik, »pa saj smo ravno premlevali, koliko kilometrov je prevozil in kje ga je potem doletela tista zadnja ura«, je sorodnica užaloščeno zmajevala z glavo.
Bila sem s svojim avtom. Takrat sem vnuka odpeljala domov. Morala sta k počitku. Radoš je odšel pozneje …


Zgodilo se je takoj po praznovanju Radoševega nečaka Gorazda Furlana iz sosednjih Zavin, ki je v petek zvečer slavil abrahama. Dobili so se v koči pri Štanjelu, menda je bilo popolno. Veselje in radost sta bila na vsakem koraku. Ni pogosto, da se družina zbere v takšnem številu. Tam je bil seveda tudi dobri in vselej razigrani Radoš. Ni pa bilo ene izmed njegovih dveh hčera, to je Iris. V Ljubljani je bila namreč na zagovoru diplomske naloge, zavleklo se je in ni ji uspelo še zadnjič videti očeta. »Ki je bil tako rad v veseli družbi,« se je pred domačo hišo v Lisjakih spominjala Iris. »Vselej je počel kakšne neumnosti, kajpada v navednicah …«

Pristopila je tudi njena mama Branka. Svet se ji je sesuval, a je vseeno zmogla nekaj besed: »Radoš je bil žurist …«
Iris jo je dopolnila: »Vsi so ga imeli radi!«
2
kilometra od Štanjela se je pripetila tragedija.


Tako družabni ljudje, kakršen je bil Radoš Lisjak, za seboj puščajo vidne sledi. Ljudje si jih zapomnimo, zato je še težje, kadar nas zapustijo. Kako hudo je moralo biti torej šele Branki in odraslima hčerama Iris in Tjaši. S Tjašo je, denimo, celo noč preplesal, luštno je moralo biti. Tega se zaveda tudi Iris, a dodaja: »Sestra mi je mnogo prihranila. Ne živim tukaj, morali bi priti na bratrančevo petdesetletnico, a se je zavleklo, vsega je bilo preveč,« je govorila nepovezano, tragedija, v kateri je izgubila očeta, pa je, razumljivo, preplavljala razum, spomine, človek bi najraje zavrtel čas nazaj in očeta, če nič drugega, vsaj objel.
 

Še dolgo ga bodo tlačile more


Tako se niti njegova žena ni poslovila, kot bi se, če bi vedela, da je bilo to zadnjič. Bilo je približno ob desetih zvečer. Opazila je že vidno utrujena vnuka. »Bila sem s svojim avtom. Takrat sem ju odpeljala domov. Morala sta k počitku. Radoš je odšel pozneje …«

Kdor je to videl, še dolgo ne bo mogel spati, smo maloprej zapisali. In res, bilo je že pozno, okoli treh zjutraj. Dovolj je bilo. Ljudje so drug za drugim odhajali z rojstnodnevne zabave. Nastala je menda procesija avtomobilov, ki so v gosjem redu kapljali do samo nekaj kilometrov oddaljenega Branika, od tam pa vsak po svoje. Toda tistega, ki je peljal za Radošem, bodo še dolgo tlačile more.

Po samo dveh kilometrih vožnje iz Štanjela je pri odcepu za Lukovec v nekem trenutku zletel s svojim vozilom visoko na travnato brežino, od tam pa ga je že v naslednjem trenutku vrglo nazaj na cestišče in ga prevrnjenega neslo še skoraj 100 metrov proč.
Vrglo ga je iz vozila
S PU Koper smo izvedeli naslednje: "Ob 3.32 smo bili obveščeni, da je pri Štanjelu (odcep za Lukovec) prevrnjen avto. Policisti so ugotovili, da je 63-letni domačin peljal z osebnim avtomobilom od Štanjela proti Braniku. Po prvih podatkih je zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo vozilo zaneslo v desno na travnato brežino, tam se je prevrnilo. Voznika je med prevračanjem vrglo iz vozila, saj med vožnjo ni uporabljal varnostnega pasu. Voznik je takoj umrl. Odrejen je bil odvzem telesnih tekočin."


Policisti so po prvih podatkih ugotovili zvišano in neprilagojeno hitrost. »Ampak na tistem predelu, kjer se je mož že neštetokrat vozil, je ravno in blago, ali je zaspal za volanom ali kaj?« se je spraševala skrušena Branka. »Hvala bogu, da je bil sam v avtu,« sta se mama in hči Iris v vsem hudem vsemu navkljub soglasno strinjali. »V nasprotnem bratrančeva hči Urša, ki je prišla, kot vem, prva na kraj nesreče, oh, kakšen šok je to moral biti zanjo, ne bi našla samo našega očeta ...« Štela bi mrtve. Tako pa bodo šteli najlepše spomine, ki bodo za vselej ostali za 63-letnim Radošem. Teh je veliko. 
Deli s prijatelji