POHODNIŠTVO

Planinske poti

Objavljeno 16. junij 2018 12.42 | Posodobljeno 16. junij 2018 12.42 | Piše: Tina Horvat

Planinska zveza nima dovolj denarja za urejanje.

Podpredsednik PZS Miro Eržen napoveduje, da bodo morali planinske poti zapirati, če država ne bo uredila financiranja. FOTO: Blaž Račič
LJUBLJANA – Slovenija postaja ena najbolj priljubljenih turističnih destinacij in pomemben del je tudi pohodništvo. Po zadnjih podatkih slovenske gore obišče kar 1,7 milijona ljudi, vse napovedi pa kažejo, da jih bo vedno več. A tik pred začetkom poletne sezone, ko se že začenja množični obisk, so na Planinski zvezi Slovenije (PZS) zelo zaskrbljeni, saj je financiranje planinskih poti povsem neurejeno in ostaja le v rokah prostovoljcev.

image
Hoja po neurejeni poti je lahko smrtno nevarna. FOTO: Boštjan Fon

»Glavni problem je, da za urejanje planinskih poti nimamo zagotovljenega finančnega vira in da je to vse na ravni prostovoljstva. Zaradi razraščanja turizma v Sloveniji je tudi obisk gora vedno bolj množičen. Posledično se poti vedno hitreje kvarijo, zato narašča potreba po njihovem urejanju. A mi niti materialnih stroškov ne pokrijemo,« je opozoril podpredsednik PZS Miro Eržen.
»Že dolgo opozarjamo odgovorne ustanove, na primer ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, a ni odziva. Vsi nas trepljajo po ramah in nas hvalijo, kako smo pridni, v ponedeljek je na primer predsednik Slovenije planinski zvezi podelil priznanja za izjemne dosežke pri prostovoljstvu, a vendar ne more biti varnost planincev izključno v rokah prostovoljcev,« je dodal. Ljudje zaradi velikih obremenitev v službi nimajo več toliko časa, da bi po njej urejali še planinske poti.

Kot je še povedal Miro Eržen, so si prizadevali, da bi za vzdrževanje planinskih poti dobili vsaj del turistične takse, ki se pobira po planinskih kočah, vendar so bili neuspešni. V predvolilnem času so vsem strankam predstavili nevzdržno stanje in od vseh dobili odgovor, da so se seznanili s težavo, zato zdaj na PZS od nove vlade pričakujejo, da bo popravila tisto, na kar so vse dosedanje pozabljale.

Neurejene ali slabo urejene poti pa so celo smrtno nevarne. Zdrsi so najpogostejši vzrok nesreč v gorah, veliko hitreje pa se zgodijo na nevzdrževani poti. »Čeprav vsi vemo, da gre vsakdo v hribe na lastno odgovornost, je povsem jasno, da je možnost, da na neurejeni poti pride do zdrsa, padca, poškodbe ali smrti, veliko večja. Samo pomislite, kaj bi bilo, če bi se nekje izpulila jeklenica. Zaradi slabih oznak lahko kdo zaide in se znajde na zahtevnem terenu. V tem trenutku lahko zagotovim, da so planinske poti še varne, a če bo država še naprej odrekala finančna sredstva, se bo začelo dogajati, da bodo začela planinska društva zaradi nevarnosti, ki bodo grozile na neurejenih poteh, zapirati posamezne odseke,« je napovedal podpredsednik PZS.

Na Triglav še varno

V Sloveniji imamo okoli 2000 planinskih poti, skupaj so dolge 10.014 kilometrov. A namesto da bi država vsaj del od dohodkov, ki jih planinci puščajo v gorah, na primer od turističnih taks, primaknila za njihovo urejanje, za to skrbijo le prostovoljni markacisti, člani planinskih društev, ki so skrbniki planinskih poti. Trenutno je registriranih 773 markacistov in v lanskem letu so opravili kar 31.609 prostovoljnih ur za urejanje poti. Materialni stroški pri tem znašajo okoli 200.000 evrov, zberejo pa jih iz lastnih sredstev planinskih društev in PZS, z donacijami in iz sredstev Fundacije za šport. Če bi dodali še ure prostovoljcev in jih ovrednotili, bi dobili znesek 600.000 evrov, ki bi pokazal, koliko na leto stane takšno vzdrževanje. A kot je povedal Eržen, bi bili povsem zadovoljni s 150 do 200 tisočaki, da bi vsaj pokrili materialne stroške.

0 evrov nameni država za vzdrževanje 10.014 km planinskih poti.

Pa je vzpenjanje po hribih, na primer na naš oblegani očak Triglav, sploh še varno? »Triglav je zagotovo varen, brez skrbi. Tam je druga težava, zaradi veliko ljudi nastajajo zastoji, zato nekateri izgubijo potrpljenje in prehitevajo po skalah, kjer ni klinov in jeklenic. Bolj v nevarnosti, da ju bo treba zapreti, ker zaradi pomanjkanja sredstev ne bosta več varni, sta zelo zahtevni Hanzova pot na Prisojnik in pot na Škrlatico. Zanju so potrebni močna tehnična ekipa, helikopter in ogromno sredstev,« je še nakazal, kaj se lahko zgodi, če država ne bo prisluhnila planinski organizaciji, ki združuje 285 društev z 57.148 člani.
Na PZS danes začenjajo akcijo zbiranja sredstev za planinske poti. V akciji, ki se imenuje Droben prispevek, markanten vtis, lahko sodelujete tako, da pošljete SMS s ključno besedo POT5 na 1919 in tako prispevate 5 evrov za obnovo planinskih poti. 
Deli s prijatelji