SLOVENSKI PONOS

Ob prvem vzponu je bil Triglav še tritisočak

Objavljeno 25. marec 2018 07.05 | Posodobljeno 25. marec 2018 11.50 | Piše: Tina Horvat

Praznovanje 240. obletnice prvega pristopa.

Triglav.
STARA FUŽINA – Te dni zagotovo ni bolj ponosnih Slovencev od Bohinjcev! Začenja se namreč praznovanje 240. obletnice prvega vzpona na naš narodni simbol in domovinski prestol – Triglav, in prav štirje pogumni Bohinjci so premagali strah pred neznanim in vstopili v legendo. Večina med nami se zagotovo niti ne zaveda, kako izjemno junaško dejanje so 26. avgusta 1778 opravili Luka Korošec, Matevž Kos, Štefan Rožič in vodja odprave Lovrenc Willomitzer. Samo pomislimo, s kakšno opremo so se vrli Bohinjci podali v neznane strme pečine, kjer ni bilo nobenih poti, jeklenic in planinskih postojank! Po takratnih meritvah je bil Triglav celo tritisočak, saj so leta 1744 z astrolabom in kotomerom izmerili višino kar 3018,7 metra. Takratni vzpon je eden prvih zahtevnih alpinističnih vzponov na svetu, trajal je kar tri dni. Junaki so se iz Stare Fužine prek Velega polja in mimo današnje Kredarice in čez Triglavski ledenik po severnem robu povzpeli na vrh.

Bohinj – zibelka svetovnega alpinizma

Ne samo da so štirje junaki s tem Bohinj za vedno naredili za srce slovenskega gorništva, po njihovi zaslugi je med poznavalci postal tudi zibelka svetovnega alpinizma. Pri osvajanju nedosegljivega so namreč prehiteli vse največje alpske narode, ki so se v tistem času seveda trudili, da bi osvojili svoje najvišje vrhove.

image
Prva upodobitev Triglava v Hacquetovi knjigi. FOTO: arhiv Dela

Triglav je bil osvojen 8 let pred Mont Blancom, 22 let pred Grossglocknerjem in 87 let pred Matterhornom.
Seveda pa prvopristopniki na vrh niso stopili po naključju ali iz romantičnih vzgibov. V tistem času se namreč ni kar tako hodilo v hribe, v višja nadstropja so ljudi gnala le bogata lovišča divjadi, gorski pašniki za živino in rudno bogastvo. Zato ni nobeno naključje, da so bili med prvopristopniki dva rudarja in divji lovec, kot vodja pa zdravnik, pomembna okoliščina pa je, da je bil konec 18. stoletja lastnik bohinjskih fužin prav razsvetljeni baron Žiga Zois. Potem ko je botaniku in raziskovalcu Baltazarju Hacquetu leta 1777 spodletel poskus osvojitve Triglava, je baron Zois razpisal nagrado, da bi bil vrh čim prej osvojen. O njeni višini zgodovina molči, zagotovo pa je imel Zois tudi gospodarske namene in je od prvopristopnikov hotel tudi podatke o morebitnih nahajališčih železove rude v bližini Triglava.

So bili samo trije?

Železnega zaklada na Triglavu očitno niso našli, so pa prvopristopniki na vrhu v lepem vremenu uživali kar dve uri in v tem času vklesali v skalo začetnice svojih imen in začetnice kralja Jožefa II., barona Žiga Zoisa in drugih pomembnežev. In prav te inicialke so spodbudile tudi eno največjih skrivnosti osvajanja Triglava, ki verjetno nikoli ne bo odkrita, in sicer, ali niso bili morda le trije prvopristopniki. Ko je Hacquet leto pozneje le priplezal na vrh, je med vklesanimi začetnicami namreč manjkala tista od Štefana Rožiča. Raziskovalci so to pozneje tolmačili s tem, da je skalo morda poškodovala strela ali da jo je prekrival sneg, potem pa je šlo vse skupaj v pozabo.

image
Predsednik odbora za pripravo praznovanja Bojan Traven in direktor Turizma Bohinj Klemen Langus napovedujeta mnoge aktivnosti ob obletnici. FOTO: Tina Horvat

A ljudski glas o tem nikakor ni utihnil in ko so 200 let pozneje Bohinjci pri kiparju Stojanu Batiču naročili spomenik štirim srčnim možem, ki so ga postavili ob obletnici leta 1978, je bil ta verjetno kar v veliki dilemi, koliko mož naj upodobi. Govorice o tem, da naj bi se zamolčalo, da eden naj ne bi bil na vrhu, so se ponovno razplamtele, spodbudile pa so jih najdbe v dunajskem arhivu, kjer naj bi bili v nekih zapiskih med prvopristopniki omenjeni le trije. Po sledovih teh govoric je šel tudi takratni predsednik Planinske zveze Slovenije (PZS) Miha Potočnik in menda celo prosil Slovensko akademijo znanosti in umetnosti (SAZU), ali bi lahko malo pregledali svoje arhive in potrdili število prvih osvajalcev. PZS menda nikoli ni dobila odgovora od SAZU, s spomenikom pa niso mogli več čakati, zato je tudi uradno in za vedno obveljalo, da so bili srčni možje štirje. Mimogrede, če ste te dni v Bohinju, ne bodite začudeni, ker spomenika v Ribčevem Lazu ni na svojem mestu; načel ga je zob časa in občina ga je dala obnoviti, da bo na dan obletnice lep in sijoč.

image
V Bohinju se te dni začenja praznovanje pomembne obletnice. FOTO: Tina Horvat

Ne glede na število srčnih mož pa je njihovo dejanje 240 let pozneje poenotilo Bohinjce v ponosu. »Triglav in srčni Bohinjci so naši, nihče nam jih ne more vzeti. S ponosom se spominjamo na njih, saj so njihove vrednote, srčnost, pogum, vztrajnost in dostojanstvo, tudi naše vrednote. To nas je v tem letu združilo in ves Bohinj se pripravlja na praznovanje. Turizem, šole, vrtci, planinska društva, občina, krajevne skupnosti, vidni posamezniki, skratka, aktiviral se je ves Bohinj,« je vzdušje v tem prazničnem letu opisal Bojan Traven, predsednik organizacijskega odbora za praznovanje 240. obletnice prvega pristopa na Triglav. 
3018 metrov in 70 cm je bil po prvih meritvah iz leta 1744 visok Triglav. Prvi vzpon nanj je trajal kar tri dni.
Pri praznovanju 240. obletnice prvega pristopa na Triglav lahko sodelujete tudi naši bralke in bralci, in sicer v literarnem natečaju, ki ga razpisujemo Turizem Bohinj in Slovenske novice.
Ker je prvič vedno nekaj posebnega in izjemnega, vas vabimo, da vašo izkušnjo, zanimive prigode in pripetljaje ob prvem vzponu na našega očaka zapišete in delite z nami. Vaše zgodbe, ki jim lahko priložite tudi kakšno fotografijo, pošljite na naslov: Turizem Bohinj, Stara Fužina 38, 4265 Bohinjsko jezero ali na elektronski naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. (najpozneje do 26. avgusta 2018, oboje s pripisom Prvič na Triglav).
Najbolj zanimive zgodbe bodo nagrajene in objavljene na spletni stani www.bohinj.si, na družabnih omrežjih in v Slovenskih novicah.
Nagradni sklad:
1. nagrada: darilo Bohinj Eko Hotela – dvodnevni Bohinj Eko Hotel superior paket za dve osebi.
2. nagrada: paket Bohinj mega za dve osebi (različne vstopnine, vožnja z gondolo, kosilo, vožnja s turistično ladjico).
3. nagrada: paket izbranih izdelkov blagovne znamke Bohinjsko/From Bohinj
Nagrade za najbolj zanimive zgodbe bomo prispevali tudi na Slovenskih novicah.
Preostali pogoji sodelovanja na literarnem natečaju so zapisani na spletni strani: www.bohinj.si.
Triglav in srčni Bohinjci so naši, nihče nam jih ne more vzeti.
Deli s prijatelji