IGRE NA SREČO

Milijoni v žep, občinam pa za fontane

Objavljeno 02. januar 2019 09.45 | Posodobljeno 02. januar 2019 09.45 | Piše: Dejan Vodovnik

Štiri leta in sedem mesecev je minilo od dobitka, ki je srečnežu prinesel nekaj čez 28 milijonov evrov, občini Žalec pa – fontano piva. Pred dnevi je bil v 100. krogu lota izžreban glavni dobitek v vrednosti 1,355.126,66 evra, vplačan je bil na Pragerskem. Kdo je dobitnik, ni znano.

Ples sreče. Za nekatere. FOTO: Reuters
»V skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov v Loteriji Slovenije objavimo le kraj vplačila dobitnega listka, ki pa ni nujno enak kraju prebivališča dobitnika. Pri prevzemu dobitka namreč igralec izroči potrdilo o vplačilu in osebni dokument, Loterija pa ob izplačilu odvede 15-odstotni davek občini stalnega prebivališča dobitnika. Vendar pa podatka, katera občina 15-odstotni davek prejme, ne objavimo. Če je dobitnik tujec, prejme 15-odstotni davek Mestna občina Ljubljana, kjer ima prireditelj sedež,« pove Mateja Slamnik Kos z Loterije Slovenija.

Kot kažejo podatki, so bili doslej največji dobitki vplačani v Žalcu (leta 2014), v Grosupljem (2013), Kopru, Mariboru, na Ravnah na Koroškem, v Domžalah, na Jesenicah, v Mariboru in dvakrat na elektronski način.

Ker imena dobitnikov niso znana, je doslej edino znano, da je občina Žalec iz loterijskega denarja financirala fontano piva, občina Grosuplje pa izgradnjo prizidka zdravstvenega doma.

Služi, troši, bodi srečen

Služi, troši in bodi srečen. Življenjsko vodilo, s katerim je prežet duh današnjega časa in po katerem se nezavedno ravnamo, čeprav tega ne priznamo radi na glas. Pa je prava sreča res v premem sorazmerju s količino denarja in gmotnih dobrin, ki si jih v skladu z debelino denarnice lahko privoščimo?

image
Nihče ni imun. FOTO: Tomi Lombar
Po izsledkih znanstvenih raziskav je denar pomemben dejavnik življenjske sreče, vendar samo do meje, ko ga je premalo za zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb. Že po kmečki logiki je jasno, da je sreča nekoga, ki ne ve, kaj bo dal na mizo ali celo kje bo prespal, presneto odvisna od vsakega cekina. Ko pa imamo enkrat dovolj denarja za to, da je trebuh poln, da nam je toplo in udobno, kažejo izsledki študij, torej za to, da nas osnovne bivanjske potrebe ne tarejo več in se premaknemo naprej k izpolnjevanju potreb, zaradi česar se trudimo za čim bolj kakovostne medosebne odnose, osebno rast in uresničevanje svojih najglobljih potencialov, pa nas kopičenje evrov ne osrečuje več. Kljub temu se ujamemo v zanko potrošnje; ta nam s prodajo izdelkov, ki delujejo kot identitetni in statusni simboli (ljudje svojo vrednost radi ocenjujemo ob primerjavi z drugimi), navidezno krepi samozavest.
Dobitki in dohodnina
Po zakonu o davku pri igrah na srečo Loterija ob izplačilu dobitka občini stalnega prebivališča dobitnika nakaže 15 odstotkov od vrednosti dobitka, razliko pa dobitniku nakaže na transakcijski račun. Tako dobitnik prejme celotno razliko in mu je potem tudi ni treba prijaviti v napoved za odmero dohodnine.

Kako zapravljajo dobitke?

Čudovito je živeti v državi, kjer imamo tako veliko različnih seznamov. Seznam najbogatejših Slovencev, seznam najrevnejših upokojencev, seznam političnih botrov, vsak teden nov seznam podraženih izdelkov in storitev ter še bi se kaj našlo. Brez seznamov se skoraj ne bi več mogli znajti v tako hitro spreminjajočem se svetu.

Igre na srečo vseh vrst so izjemno priljubljene tudi pri nas. Ne samo pri tistem delu prebivalcev, ki se komaj preživljajo iz meseca v mesec in zato upajo v boginjo Fortuno, ampak tudi med tistimi, ki že imajo konkretno premoženje pod palcem, pa bi radi še več. Redno ali občasno pri klasičnih igrah na srečo sodeluje skoraj milijon Slovenk in Slovencev.

Od Maribora do Svete Ane

Kako dobitke zapravljajo srečneži, ne ve (skoraj) nihče. Kam pa denar od igralniškega davka vložijo občine, ki jim pripada, pa je odvisno od vsake posebej.

Lani so v Mestni občini Maribor zabeležili 58.909 evrov, pridobljenih iz naslova davka na dobitek od iger na srečo. Sredstva, vplačana za ta namen, so nenamenska, kar pomeni, da se lahko porabijo za kar koli. V Mestni občini Ljubljana so nam povedali, da so v minulem letu od davka na dobitek od iger na srečo prejeli 158.092 evrov. In kam denar? »Za izvrševanje proračuna MOL za leto 2017,« se glasi odgovor.

Zanimivo je, da so leta 2016 v občini Slovenske Konjice, ki šteje dobrih 14.000 prebivalcev, od davka na dobitke pri klasičnih igrah na srečo prejeli 299.727,25 evra, potem ko je eden od občanov leta 2015 prejel dobitek sedem plus v vrednosti 1,963.395,49 evra. Na svojevrstni lestvici so se pred časom znašle tudi občine Sveta Ana s prihodkom v vrednosti 100,11 evra, Bistrica ob Sotli s 161,29 evra in Podlehnik z 233,32 evra.
Deli s prijatelji