Kradejo naše zvončke in z njimi mastno služijo

Naši bralci so nas opozorili na vse pogoltnejše izkopavanje čebulic. Tujci jih pridejo izkopavat k nam ali jih naročajo po spletu.
Fotografija: Ena sama čebulica tega zvončka se na spletnem oglasnem portalu prodaja za 234 evrov. FOTO: eBay
Odpri galerijo
Ena sama čebulica tega zvončka se na spletnem oglasnem portalu prodaja za 234 evrov. FOTO: eBay

Kot vsako leto smo se tudi letos vsi zelo razveselili prvih znanilcev pomladi, zvončkov. Ti so po večini krajev pri nas že odcveteli, naš bralec, Drago Žarkovič, to je 80-letni gospod iz Maribora, ki je nedavno v Slovenskih novicah z nihalom napovedal, kdaj bo konec epidemije koronavirusa, pa nas je opozoril še na pravo plenjenje teh nežnih belih rastlinic.
Tukaj je bilo včasih vse belo od zvončkov, zdaj ni več nobenega, pravi Drago Žarkovič. FOTO: Tina Horvat
Tukaj je bilo včasih vse belo od zvončkov, zdaj ni več nobenega, pravi Drago Žarkovič. FOTO: Tina Horvat

Medtem ko jih v naših krajih večina le občuduje ali si morda posamezne iz gozda presadi na vrt, so med nami nepridipravi, ki jih izkopavajo in njihove čebulice preprodajajo v tujino, kar je seveda kaznivo dejanje. Drago Žarkovič zadnja leta opaža, da je zvončkov na njegovi parceli na Kresnici pri Šentilju vedno manj, vedno več pa je jamic, ki ostanejo po izkopavanju čebulic. Da je rastišče na njegovi zemlji in v soseščini že skoraj izropano in da gre za kriminal večjih razsežnosti, ki se nam vsem skupaj dogaja pred nosom, je opozoril že lani, letos pa je opazil, da je vse skupaj še huje.
Pri nas rastejo v naravi, v tujini pa je trgovanje z njimi zelo dober posel. FOTO: Tina Horvat
Pri nas rastejo v naravi, v tujini pa je trgovanje z njimi zelo dober posel. FOTO: Tina Horvat

»Že lani so zvončki množično izginevali, letos pa je tega še več. Ne gre za posamezne rastline, ki bi si jih ljubitelji presadili na svoj vrt, ampak za resnično velike količine. Kdo potrebuje toliko zvončkov za doma? Prepričan sem, da gredo z njimi čez mejo, v Avstrijo in naprej. Naše, slovenske zvončke za masten denar prodajajo v tujini, nihče pa nič ne stori, da bi se to zaustavilo. Jaz sam ne morem tega preprečiti,« je zgrožen nad dogajanjem. Odpeljal nas je na kraj, kjer je bilo včasih vse belo od zvončkov, zdaj pa ni več skoraj nobenega. Prepričan je, da bodo kmalu izginili, če ne bo kdo ukrepal in jih zaščitil.
 

Za eno čebulico kar 2234 evrov


Da res ne gre za posamezne primere, ampak da so zvončki v tujini zelo iskano tržno blago, pokaže že bežen pogled na tuje spletne oglasne portale, na primer ebay in amazon. Tam je prodajalec iz Slovenije čebulice zvončkov nedavno ponujal po ceni 15,50 evra, za 100 torej dobi več kot solidnih 1550 evrov, v tem tednu pa smo našli ponudnika, ki je posebno sorto zvončka ponudil za kar 234 evrov za eno čebulico! Nekateri ponujajo popust na večji nakup, na primer 100 zvončkov za 1000 evrov.

A kako je mogoče, da so zvončki, ki jih je pri nas na stotisoče, postali tako iskano tržno blago? In kako lahko dosegajo takšno ceno? V deželah severno od nas, na primer v Skandinaviji, Beneluksu in Veliki Britaniji, ne rastejo več v naravi, ampak jih gojijo samo še po parkih in vrtovih. V teh deželah v zadnjem desetletju vlada pravo navdušenje nad njimi, strokovno se mu reče galantomanija, zvonček se namreč strokovno imenuje galanthus. Ljubitelji, galantofili, iščejo in zbirajo čebulice po vsem svetu, da jih nasadijo v svoj vrt, in ker jih je v teh deželah več kot zvončkov, so njihove čebulice začele dosegati vrtoglave cene, sploh če gre za nekoliko posebno cvetlico z drugače oblikovanimi listi ali posebnim barvnim vzorcem.


Cene so začele naraščati okoli leta 2008, in sicer so jih takrat začeli prodajati po 400 evrov. Leta 2015 je zbiratelj iz Velike Britanije za eno samo čebulico plačal kar 2234 evrov.
 

Pomanjkljivi nadzor


Od galantomanije v Veliki Britaniji do ropanja in preprodaje slovenskih zvončkov na črnem trgu ni več daleč. Izkopavanje čebulic iz narave je pri nas sicer prepovedano, prav tako njihovo preprodajanje. Dovoljen je le promet z rastlinami iz kulture, torej z gojenimi rastlinami z njive ali vrta, in to s posebnim dovoljenjem. A kdo bo pri nas zvončke posadil na njivo, izkopal čebulice in jih nato poslal in prodal v Veliko Britanijo, če jih lahko preprosto izkoplje na robu sosednjega gozda? Problem je tudi, da ni prav nobenega nadzora, prav tako ni sankcij, in tisti, ki so v preprodaji čebulic zvončkov zaslutili velik posel, mirno in nekaznovano plenijo po slovenski zemlji ter zelo dobro služijo.

Inšpektorjev, ki bi hodili po gozdovih in jih zalotili pri izkopavanju čebulic, pravzaprav ni, odreagirajo lahko šele po prijavi. Kot so nam povedali na ministrstvu za okolje in prostor (MOP), okoljski inšpektorji lani in letos niso prejeli nobene prijave o ruvanju ali izkopavanju čebulic zvončkov, prav tako ne letos ne v zadnjih letih niso zaznali večjega komercialnega izkoriščanja zvončkov. »Za promet znotraj EU niso potrebna dovoljenja, za izvoz s schengenskega območja pa mora izvoznik pridobiti izvozno dovoljenje. Zanimanje je bilo za znanstvene raziskave, kar je na podlagi dovoljenja, ki ga izdaja Arso, tudi možno,« so sporočili.


Niti na Generalni policijski upravi lani in letos niso obravnavali primerov izkopavanja čebulic zvončkov ali njihove prodaje na spletu, so pa pred leti odkrili posameznika z območja Kranja, ki sta izkopavala zvončke in jih v spletnem oglasniku prodajala v Veliko Britanijo. Zoper njiju so vložili kazensko ovadbo. Prav tako so leta 2017 obravnavali tatvino zvončkov iz Botaničnega vrta v Ljubljani, vendar jim storilca ni uspelo odkriti.
 

Lovci na rastline v Sloveniji


Nihče v tem trenutku ne ve, koliko slovenskih zvončkov konča na črnem trgu v tujini. Nam je pa lani največji domači in tudi v tujini zelo priznani poznavalec zvončkov Jože Bavcon, direktor Botaničnega vrta v Ljubljani, povedal, da gre za pravi mednarodni kriminal velikih razsežnosti in da so nadvse priljubljene tudi botanične ekskurzije v Slovenijo, ki je za tujce pravi botanični raj.


A na takšno ekskurzijo pridejo tudi plenilci, tako imenovani lovci na rastline, ki si med ekskurzijo v telefon vnesejo GPS-lokacijo najboljših rastišč in se pozneje vrnejo ter jih izkopljejo ali pa lokacijo sporočijo naprej. »Tujci poznajo GPS-lokacije najboljših rastišč bolje kot Slovenci! Zaznali smo celo, da so nekateri botanični navdušenci najeli posebna letala in prišli v Slovenijo plenit zvončke in druge rastline,« je povedal Bavcon. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije