POMOČ

Konec dobrodelnosti: zbiranje zamaškov gre v zgodovino

Objavljeno 09. junij 2019 17.40 | Posodobljeno 09. junij 2019 17.49 | Piše: Aleš Andlovič

Podjetje MPI iz Žerjava v 12 letih odkupilo 3400 ton plastičnih zamaškov. Od julija plastike, ki je mnogim pomagala preživeti, ne bodo več odkupovali.

Iz skladišča na Ptuju bodo v začetku avgusta romali zadnji zamaški. FOTOgrafije: Aleš Andlovič
PTUJ, ŽERJAV – Če je bilo še pred tridesetimi leti v modi zbiranje odpadnega papirja ali plodov divjega kostanja, so bili v zadnjih letih zbirateljski hit v deželi na sončni strani Alp plastični zamaški z embalaže. »Zamašek za …« se je glasil uvod ničkoliko humanitarnih akcij, ki so preplavile Slovenijo, toda izvedeli smo, da so tovrstnim akcijam šteti dnevi. Bolje rečeno, štete so jim ure, saj jih je največje podjetje, ki se je pri nas ukvarjalo z odkupom plastičnih odpadkov, MPI iz Žerjava na Koroškem, prenehalo odkupovati.
image
Iz skladišča na Ptuju bodo v začetku avgusta romali zadnji zamaški. FOTOgrafije: Aleš Andlovič

Že marca so večino rednih strank, med te pa spadajo po večini humanitarna društva in posamezniki, obvestili: »Opuščamo zbiranje zamaškov. Vse, ki jih imate še zbrane oziroma katerih akcije zbiranja še potekajo nekje do konca šolskega leta (junij ali julij), bomo še odpeljali. Zaradi veliko zbirateljev bo to potekalo v nekaj mesecih, zato vas že vnaprej prosimo za razumevanje glede odvoza.« Da bodo opustili odkup, je za Slovenske novice potrdil Milan Lenko, zaposlen pri podjetju Tab Mežica, katerega hčerinsko podjetje je MPI: »Drži, da jih bomo nehali odkupovati.«
image
Ignac je zelo kreativen.

Koroško podjetje se je za odkup zamaškov odločilo povsem naključno. Kot druga podjetja so pogosto dobivali prošnje za donacije, a so se odločili, da bodo ljudem pomagali drugače. Ker so imeli možnost predelave plastičnih zamaškov, so se odločili stopiti naproti tistim, ki so pripravljeni narediti kaj dobrega za okolje in sočloveka.
 

Tona zamaškov 260 evrov


»Od leta 2007, ko smo začeli odkupovati zamaške, smo jih zbrali in predelali skoraj 3400 ton in tako donirali skoraj 950.000 evrov. Pomagali smo marsikateremu posamezniku ali družini v stiski do lažje premostitve težav,« je še dejal Milan Lenko. Zatem pa nadaljeval: »Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami vsa ta leta sodelovali, in upamo, da se v bodoče najde kdo za nadaljevanje tega sodelovanja.«
950
tisoč evrov so plačali za zamaške.


Plastične zamaške, ki so izdelani predvsem iz polietilena, v podjetju predelajo v drobljenec, tega odkupujejo večinoma češka in poljska podjetja. Iz njega izdelujejo preproste izdelke, kot so zabojčki za sadje, lončki in podobno. Dobička v predelavi zamaškov ni, a to ni bil glavni razlog za opustitev odkupa.
image
Zamaške zbira v plastične vreče, nato jih s pomočjo Slovenske vojske odpeljejo na Koroško.

»Glavni je sprememba tehnologije predelave plastičnih izdelkov, kar nam ne omogoča več ustrezne predelave zamaškov,« je še pojasnil Lenko. Tono so odkupili po ceni 260 evrov, za drobljenec pa so iztržili od 30 do 40 odstotkov več, kot je bil vreden na trgu, saj so bila podjetja, s katerimi so sodelovali, pripravljena odšteti malo več, ker so vedela, za kaj namenjajo denar. Odkupno ceno zamaškov so leta 2015 znižali za 13 odstotkov, s 300 evrov na 260, saj bi sicer podjetje imelo s to dejavnostjo celo izgubo.
 

Zadnja pošiljka


Eden od tistih, ki so ob napovedanem prenehanju zbiranja plastičnih odpadkov šokirani, je tudi 70-letni Ignac Habjanič s Ptuja. »Ne samo jaz, ampak vsi, ki zbiramo zamaške, smo naredili korist državi, ljudem, zdaj pa to naenkrat ni več nikomur v interesu,« se huduje možakar iz najstarejšega slovenskega mesta. Upokojenec jih zbira že osem let. »Navdušila me je nečakova hčerka. Ob zabojnike sva postavila svoje škatlice in v njih zbirala zamaške. Za najrazličnejše ljudi, ki so me sami ali prek kakšnega posrednika prosili za pomoč.«

Skoraj vsak dan s svojim avtomobilom pobira zamaške po gostinskih lokalih, šolah, vrtcih, zdravstvenih domovih, občinah in podobnih ustanovah v Spodnjem Podravju. »Moj rajon je vse do Središča ob Dravi,« nam ponosno razkrije.
Ena šola 400 kilogramov
Da ima Ignac Habjanič za seboj celo vojsko zbirateljev plastičnih zamaškov, pove tudi akcija, ki so jo pred dvema mesecema razpisali na Osnovni šoli Ljudski vrt Ptuj. Učenci 5. c razreda so se lotili projekta zbiranja odpadnih zamaškov. Najprej so se poučili o zamaških, katere zbiramo in kaj storiti z odpadnimi ter kako pomagati sočloveku. Nato so pozvali vse razrede šole, da se jim pridružijo, in naredili so veliko zbiralno akcijo. Tako so samo aprila s skupnimi močmi zbrali zavidljivih 400 kilogramov zamaškov.


Njegovo skladišče na železniški postaji na Ptuju je zapustilo že 48.800 kilogramov zamaškov. Za začetek avgusta ima napovedan naslednji, morda celo zadnji odvoz: »S tem bomo presegli mejo 50 ton. In z enim odvozom zberemo približno 900 evrov.« Strastni zbiratelj se boji, da v Sloveniji ne bo našel nikogar, ki jih bo odkupoval: »Ne želim, da bi končali v naravi ali kje drugje. Res me žalosti ta odločitev.«

Habjanič zbere od 600 do 700 kilogramov zamaškov na mesec. V enem odvozu, pri katerem mu že leta na pomoč z vojaki in kamionom priskoči Slovenska vojska, jih odpelje približno tri tone. A pri vsakem mu pomaga tudi kdo od slavnih Slovencev. Tako so že sodelovali glasbenik Vlado Kreslin pa motokrosist Tim Gajser in športna plezalka Mina Markovič
Deli s prijatelji