Umrl oče dveh otrok: bolelo ga je srce, dobil tablete proti zgagi

KOPER – Splošna bolnišnica Izola (SBI) se bo po aferi z zaposlitvijo srednješolke na mesto diplomirane medicinske sestre ter lažne zdravnice v isti osebi, 29-letne Velenjčanke Petre Sever Žveglič, na okrožnem sodišču v Kopru zagovarjala še zaradi smrti 44-letnega Pirančana. Obtožnica jim očita odgovornost za smrt pacienta, ki se je zavedal simptomov grozečega srčnega infarkta, v strahu za svoje življenje takoj odšel po pomoč v izolsko bolnišnico, a so ga odslovili s sumom na refluks in tabletami proti želodčni kislini. Čez 35 ur je za posledicami infarkta umrl. Direktor Radivoj Nardin je za naš časopis povedal, da »bolnišnica vse očitke zavrača«.

Hlastal za zrakom

Po pričevanju Zlate Bećirović je njen mož in oče dveh mladoletnih otrok Đemil Bećirović v noči na 8. februar 2016 začutil močne bolečine v prsih. »Težko dihanje se je po nekaj požirkih vode toliko umirilo, da je lahko zaspal nazaj, ob devetih zjutraj pa se je ponovilo – bolečine v prsih, utrujenost, slabost ... Težko je dihal, se potil, ko je čakal prijatelja G. G., da ga odpelje na urgenco, je odprl okno in hlastal za zrakom,« je pred dnevi v solzah pripovedovala vdova, 42-letna Zlata Bećirović. »Tišči me, kot bi imel 100 kilogramov na prsih,« naj bi opisal ženi in osebju SBI, kjer je preživel kulturni praznik.

Nesporno je, da ga je, potem ko so mu ob 11.45 naredili elektrokardiogram (EKG), ob 13.50 drugega, troponinski test (marker srca, ki je bil negativen, op. p.), mu dvakrat vzeli kri, takratni specializant internistike, danes pa specialist Dimitar Najdenovski poslal domov z mnenjem: »sum na GERB (odtekanje želodčne vsebine v požiralnik, op. p.) in ahalazijo (nesposobnost sprostitve mišice zapiralke pri požiranju, op. p.)«, kar je internist na sodišču potrdil. Pacientu je dal napotnico za gastroskopijo ter mu svetoval zdravilo proti želodčni kislini nolpaza, dvakrat dnevno po eno tableto. »Tablete sva s pokojnim kupila v koprski dežurni lekarni,« je povedal njegov prijatelj.


»Naslednje jutro se je odpravil na gradbišče, čeprav je bil slab. Zdravnik mu tako ali tako ni predpisal počitka,« je pred dnevi sodnici Petri Leskovic Potočnik o moževem popolnem zaupanju v zdravnike povedala vdova. »Po večerji smo klepetali, ob polnoči sem ga pokrila, zaželela sva si lahko noč, odšla sem v spalnico, mož je ostal pred televizorjem.«
Petintrideset ur po pregledu v SBI je na kavču v dnevni sobi umrl. Obdukcija je pokazala, da je umrl okoli enih zjutraj med spanjem, vzrok – akutni miokardni infarkt. Mrtvega ga je našla hčerka, ko si je šla ob sedmih pripravit zajtrk.

Zahtevajo odškodnino

Vdova in mladoletna otroka v pravdi, v kateri jih zastopa odvetnik Andrej Pitako, od SBI zahtevajo plačilo odškodnine v višini 73.189,45 ter mesečno rento 250 evrov na otroka do njunega 18. oziroma 26. leta. Zavarovalnica je iz spora kot stranski intervenient izstopila. »Mnenje Zavarovalnice Adriatic Slovenica, d. d., je, da gre za odsotnost napak, kritih iz zavarovanja poklicne odgovornosti,« je direktor SBI Nardin pojasnil za Slovenske novice.

Tožba osebje bremeni, da je pacient umrl zaradi zmotne diagnoze ter očitno spregledanega zapisa EKG, kjer da so bili jasno prikazani znaki začetnega infarkta. S poglobljeno anamnezo, ob strokovnem pregledu EKG, bi prepoznali znake akutnega infarkta in pacientu z urgentnim kardiološkim posegom ohranili življenje. Do tistega dne je bil popolnoma zdrav, nikdar ni imel težav z želodcem, prekomerno želodčno kislino ali refluksom, potem pa naj bi zaradi malomarne obravnave, nestrokovne ter zmotne diagnostike umrl.

Poklicati bi morali kardiologa

Poleg prijatelja, ki je Đemila peljal k zdravniku, je na prostor za priče stopila obducentka Ljiljana Snoj in navedla, da je imel pokojni 80-odstotno zamašitev aterosklerozne žile, da osebje ni moglo predvideti infarkta, da pa je mašenje žile proces, ki traja dlje. Specializantka onkologije Klara Geršak, ki je pacienta sprejela v SBI v okviru centralne urgentne službe Zdravstvenega doma Koper (CUS ZD), je pričala, da se konkretnega primera ne spominja, a je po prebranem prvem EKG-zapisu, ki ga je takrat odredila, izjavila, da bi jo »tak izvid zagotovo skrbel«.

Geršakova je pacienta na osnovi EKG napotila k drugemu specializantu internistike Najdenovskemu, ki je delal v isti stavbi, a v okviru urgentne ambulante SBI. Naredili so še en EKG, na isti napravi kot prvega. »Na slednjem ni bilo posebnosti, troponinski test je bil negativen, vzeli smo mu kri, posumil sem na refluks. V nasprotnem bi ga obravnaval drugače,« je pričal Najdenovski. »Prvega EKG-posnetka, narejenega na CUS, nisem videl,« je povedal. Na njem je s tiskanimi črkami pisalo: »consider lateral injury«. Najdenovski je še povedal: »Zapisi na EKG niso zanesljivi, zato se nisem oziral na opozorilno besedilo, gre za računalniški program, gledamo predvsem krivulje.«

Vse priče obrambe so zaposlene v SBI, kot tudi glavna medicinska sestra na urgenci Mirsada Osmani. Ta je po pregledu EKG-izvidov in na vprašanje odvetnika Pitaka, ali bi morali poklicati kardiologa, odvrnila. »Da, absolutno. Zdravstveni delavec mora v takem primeru po protokolu poklicati dežurnega kardiologa v Ljubljano, ker popoldne nimamo specialistov, mu faksirati izvide, kardiolog bi dal nadaljnja navodila.«

Tega specializantka ZD ali specializant SBI nista storila. Z izključitvijo suma na srčni infarkt naj bi osebje naredilo usodno napako, saj da niso upoštevali nedvoumnih kliničnih znakov grozeče srčne kapi, niso opravili dodatne kardiološke diagnostike. Če bi jo, pacient morda ne bi umrl.