PREZGODAJ

Bo mraz spet vzel marelice?

Objavljeno 19. marec 2019 08.14 | Posodobljeno 19. marec 2019 08.04 | Piše: Jaroslav Jankovič

Sadno drevje je zacvetelo 14 dni prezgodaj. Jutranje temperature ponekod tudi pod ničlo.

Cvetovi sadnega drevja bodo zamrznili. FOTO: Guliver/Getty Images
LJUBLJANA – Po toplih, sončnih in suhih tednih nas je včeraj presenetil sneg do nižin. Ponekod v zatišnih legah se je prijel in do popoldneva ga je zapadlo celo do nekaj centimetrov.
image
GETTY IMAGES/ISTOCKPHOTO Zvončki so danes pod snegom. FOTO: Guliver/Getty Images

Ohladitev za ta čas ni nič nenavadnega, a kmetje so v skrbeh, saj meteorologi za naslednje dni napovedujejo padec temperature tudi do –8 °C, kar pomeni smrt za cvetoča drevesa.
image
Pozeba 2017. je Novakovim iz Ivanovcev odnesla ves pridelek. FOTO: Jože Pojbič

Po besedah agrometeorologinje dr. Andreje Sušnik z agencije za okolje letos zaradi izjemno toplega, sončnega in suhega vremena v februarju in marcu sadno drevje cveti kar 14 dni prej kot običajno.
»Dež in sneg, ki sta včeraj padala v nižinah, sta pravzaprav dobrodošla, saj so bila tla suha, zato so ozimna žita že čutila sušo in so zastajala v rasti. Ko se bo zemlja napila, bodo polja ozelenela.«

Kljub dobri novici pa vremenarje in kmete skrbijo četrtkovo, petkovo in sobotno jutro. Vreme bo jasno in sončno, zato lahko temperature ponekod na Gorenjskem in na severovzhodu Slovenije padejo precej stopinj pod ničlo.«
image
Na kmetiji Jamnik na Svečini so leta 2017 z dimom poskušali zavarovati sadovnjake pred pozebo. FOTO: Tadej Regent

Na Primorskem bo mraz malo razpihala burja, kljub temu pa nizke temperature pomenijo resno nevarnost za cvetoče sadno drevje.
Kot kažejo napovedi, bo temperatura v Prekmurju in na jugovzhodu Slovenije ter na Gorenjskem v jutrih padla globoko pod ničlo.
»Predvsem bodo na udaru zgodnji koščičarji, poleg marelic še breskve, nektarine, ringloji itd.« poudarja Sušnikova. Zelo občutljive so marelice na Primorskem, saj so ponekod že oplojene in zato zelo občutljive.
 

Spomladanske pozebe


Spomladanske pozebe so vse pogostejše; zadnja je udarila leta 2017 in strokovnjaki jo imajo za najhujšo v zgodovini.
Leta 2016 so kmetje v povprečju pobrali slabih 18 ton jabolk na hektar, letina velja za podpovprečno, leta 2017 pa so pobrali le 5,8 tone, gre za najslabšo letino vseh časov.

Klimatologi napovedujejo, da če se v marcu in aprilu dvigne povprečna temperatura za 1°C, lahko pričakujemo za 4–10 dni zgodnejše cvetenje vseh sadnih vrst in zato večjo nevarnost izpada pridelka sadja. Februarska in marčevska temperatura letos je bila povprečno višja za od dve do tri stopinje, zato tako rano cvetenje.
Dež in sneg sta pravzaprav dobrodošla, saj so bila tla suha, zato so ozimna žita že čutila sušo in so zastajala v rasti.


Agrometeorologi so na podlagi analiz izpadov pridelka v preteklosti izračunali, da nenadna ohladitev na –3 °C pobere za dobrih 10 odstotkov pridelka, a to je za kmete še sprejemljiv izpad. »Problem so temperature pod –3 °C; denimo pri –5 ali –6 so lahko ob 90 odstotkov pridelka, skratka ob vse,« pojasni Sušnikova.

Meteorologi bistveno lažje napovedo temperaturo zraka kot denimo količino padavin, toda gre za temperature na izpostavljenih meteoroloških postajah, iz doline v dolino pa lahko zaniha celo za nekaj stopinj.
Danes bo prenehalo snežiti, posijalo bo sonce, a že jutri zjutraj se bo temperatura razen na Obali spustila pod ničlo.
Leta 2017 so sadjarji pobrali manj kot šest ton jabolk na hektar, kar velja za najslabšo letino vseh časov.


»Najhuje bo na Gorenjskem v Zgornjesavski dolini, kjer se lahko živo srebro spusti na –8 stopinj,« pravi Sušnikova. Tudi povsod drugod po Sloveniji bo mrzlo. Kmetje v strahu pričakujejo tudi petkovo jutro, ko se bo ohladilo na –3. Mraz bo vztrajal v soboto in vse do nedelje, ko se bo sicer že pooblačilo, a še vedno bo hladno. 
Deli s prijatelji