MILA KAZEN

Zaporu se je izognil, za javna dela preveč bolan

Objavljeno 21. marec 2015 23.05 | Posodobljeno 21. marec 2015 23.06 | Piše: Aleksander Brudar

Rado Vodlan, ki je na avtocesti ubil Italijanki, bo moral opraviti več ur družbenokoristnega dela.

Rado Vodlan je bil obsojen na 20-mesečno zaporno kazen, ki pa jo lahko odsluži z družbenokoristnim delom. Foto: Dejan Javornik

LJUBLJANA – Priznanje, obžalovanje in vožnja v treznem stanju so bili novembra 2013 glavni razlogi, da jo je 39-letni podjetnik iz Kamnika Rado Vodlan, ki je povzročil prometno nesrečo iz malomarnosti, v kateri sta umrli Italijanki Rosalda Bersano in Marina Francesetti, odnesel z razmeroma milo kaznijo. Obsojen je bil na 20 mesecev zaporne kazni, a mu je ni bilo treba odsedeti v zaporu, ampak odslužiti s 400 urami družbenokoristnega dela. Za marsikoga je bila takšna kazen prenizka, tudi zato, ker so bile v podobnih primerih izrečene precej višje zaporne kazni.

V zvezi z izvrševanjem dela v splošno korist v primeru Vodlan je v petek na ljubljanskem okrožnem sodišču potekal narok, ki pa, kot so nam povedali na sodišču, ni javen. Odgovorili so nam le, da po njem ni bilo sprejete odločitve. Ali je Vodlan, ki se, kot smo izvedeli, zaradi hudih zdravstvenih težav ni mogel udeleževati javnih del, medtem že opravil vse ure družbenokoristnega dela, ni znano. Po naših podatkih je višje sodišče nato sicer odločilo, da mora opraviti več ur, kot mu je bilo izročeno v sodbi, in sicer nekaj čez tisoč oziroma po dve uri dela za vsak dan zapora.

Mimo opozorilnih tabel v Italijana

Oče dveh otrok je hudo prometno nesrečo povzročil 18. septembra 2011, ko je s prestižnim terencem BMW X6 z ameriško registracijo malce po poldnevu brzel po štajerki od Šentjakoba proti Domžalam. Pri Dragomlju in naprej so stale opozorilne table o delu na avtocesti, ki so opozarjale, da bo vozni pas čez nekaj sto metrov zaprt, zato naj vsi vozijo po prehitevalnem, ker bo kolona in nevarnost zastojev, pa je bila hitrost omejena na največ 80 kilometrov na uro. Drugi vozniki so upoštevali ta opozorila, Vodlan pa se ni dal motiti in je še naprej vozil veliko hitreje. Na tem pasu je kot zadnji v koloni stal italijanski voznik toyote camry Gallo Ezio.

BMW je brez zaviranja treščil v toyotin zadek, to pa je silovito odbilo naprej, da je udarila še v opel astro ter nato v odbojno ograjo. V nesreči, kot so takrat sporočili s PU Ljubljana, je bilo udeleženih kar sedem vozil, umrla sta dva udeleženca, stara 86 in 58 let, ranjenih pa je bilo devet. V italijanskem vozilu sta bila poleg Bersanove in Francesettijeve še Ezio in sopotnik na sprednjem sedežu, zadnja dva sta preživela. Za ženski so bile rane tako hude, da sta umrli na kraju dogodka. Vodlan je pozneje povedal, da je imel hitrost na tempomatu tedaj nastavljeno na 134 ali 143 kilometrov na uro in da ga je obšla slabost, kar se je sicer zgodilo večkrat, odkar je pred nekaj meseci prenehal kaditi.

Trezen, a prehiter

Ko se je moral na predobravnavnem naroku izreči o krivdi in se je zastavilo vprašanje, kakšna kazen bi bila zanj primerna, če prizna, je bilo jasno, da je bila najpomembnejša olajševalna okoliščina zanj ta, da je bil med nesrečo trezen. Sodnica Špela Koleta je opozorila, da ima hkrati tudi zelo oteževalno okoliščino, preveliko hitrost, ki je poleg alkohola najpogostejši vzrok za smrtne prometne nesreče.

Tožilka Irena Primic Kožuh je dejala, da sta bili njegovo priznanje in obžalovanje iskreni, zato ni vztrajala, da bi kazen odslužil v zaporu. Spomniti pa je treba še na izjavo italijanskega voznika Ezia, ki je povedal, da mu je Vodlan po nesreči poslal pismo, v katerem priznava svojo napako ter mu izraža sožalje in obžalovanje. Poleg dvajsetmesečne zaporne kazni v obliki družbenokoristnega dela je tožilka predlagala še, da mu za šest mesecev vzamejo vozniško dovoljenje.

Deli s prijatelji