Predstavitvena informacija
Martina Furlan in Žiga Birsa na sodišču zaradi smrti osemmesečne hčerke.

Vegana dojenčico stradala do smrti?

Objavljeno 14. junij 2013 11.37 | Piše: Sebastijan Ozmec
Ključne besede: Lucija
Martina Furlan in Žiga Birsa na sodišču zaradi smrti osemmesečne hčerke.
V pogovoru z Žigo Birso.

LJUBLJANA – Pred okrožnega ljubljanskega sodnika sta stopila Martina Furlan in Žiga Birsa, ki jima tožilstvo očita smrt osemmesečne hčerke Lucije iz malomarnosti, zanemarjanje otroka in surovo ravnanje. Oče in mama, ki sta prepričana vegana in pristaša naravnega načina življenja, sta bila pred štirimi leti kar sama pri rojstvu otroka v počitniški hiši na Bledu. Dojenčico sta nato samo enkrat peljala k zdravniku, da sta zanjo dobila dokumente. Nato je nista nikoli več peljala niti k zdravniku niti zanjo nista izbrala pediatra. Na koncu je umrla zaradi podhranjenosti. Tožilstvo zanju zahteva enotno zaporno kazen štirih let.

Še pred tragičnim dogodkom sta za Sobotno prilogo Dela Martina in Žiga pojasnjevala, kako dobro skrbita za telo in duha s tem, da ne jesta prav nobenih živalskih izdelkov. Martina je razložila: »Spoznala sem ljudi, ki so mi povedali, če v svoje telo vnašam smrt ter strah in stres, ki se sprožita ob usmrtitvi živali, se to odraža tudi v meni.« Bila sta namreč aktivna v društvu Kine klub, katerega člani so ju spodbujali pri odločitvi, nasvete in informacije sta dobila tudi od združenja Naravni začetki, ki ozavešča mlade mamice o naravnem porodu oziroma zagovarja, da o porodu v prvi vrsti odločajo ženske same, zdravstveno osebje pa je le pripomoček.

Na koncu je dojenčica zavračala celo dojenje

Čeprav sta pred tragedijo za Delo razlagala, da je njuna Lucija zaradi naravnega poroda bolj zdrava in vesela, se je na koncu to izkazalo za veliko zmoto. Za tragedijo! Martina je bila, ko je bila Lucija stara štiri mesece, prepričana: »Že pred zanositvijo sem vedela, da bom rodila tako, ker je za otroka najbolje, da takoj pade mami v naročje,« in dodala, da je ne bo hranila z mesom. »Kar ni dobro za naju, ni dobro niti za otroka. Pozneje se bo lahko sama odločila, a dokler je v najini varščini, bo pač dobila tisto, kar misliva, da je zanjo najbolje.«

A očitno so bile njune odločitve napačne. Otrok je ob pomanjkljivem prehranjevanju vse bolj hiral in na koncu umrl! K zdravniku pa dojenčice nista peljala niti, ko je dobila pljučnico.

Na sodišču se je najprej izpovedala Martina, ki je opisala, kako je potekal porod. Od prijateljev sta najela hišico na Bledu, se dobro pripravila, dobila informacije s spleta in od različnih ljudi, ki se ukvarjajo z duhovnostjo in naravnim načinom življenja. Zaskrbljena nista bila: »Porod je naravna stvar. To telo samo naredi.« Po 20 urah popadkov in porodu nista prerezala niti popkovine. Pustila sta jo namreč povezano s posteljico, da se je posušila, in jo čez dva dni odščipnila. »Temu se reče lotosov porod,« je pojasnjevala mama zdaj pokojne Lucije.

Ko se je Lucija rodila, sta z njo odšla na Jesenice v bolnišnico, da je zdravnik potrdil rojstvo in da sta dobila osnovne papirje, nato pa nista več obiskala zdravstvene ustanove. Vseh osem mesecev sta jo hranila pretežno z materinim »veganskim« mlekom, saj pravita, da ji zelenjavne in sadne kašice niso teknile, mesa pa v njihovi hiši pač ni. Na koncu je dojenčica zavračala celo dojenje, vendar sta bila prepričana, da jo zgolj bolijo novi zobki. Kljub temu bi lahko vedela, da nista strokovnjaka in da bi bil obisk zdravnika nujen.

Dva dni pred smrtjo Lucija ni več hotela jesti in piti, vendar je Martina namesto zdravnika poklicala prijateljico, ki ji je pomagala podojiti otroka. Večer pred tragičnim dogodkom sta s partnerjem razmišljala, da bi jo vendarle odpeljala k zdravniku, a ko je vseeno malo popila, sta se odločila, da bosta počakala do jutra. Zjutraj je Lucija zgolj še zasilno dihala, drugih znakov življenja pa ni bilo več.

Zaostajala je v razvoju

Ker zanjo nista skrbela, kot bi morala, je Lucija seveda zaostajala v razvoju. Tudi po osmih mesecih se je komaj plazila in zgolj sedela v naročju. Razlog, da nista izbrala niti pediatra, je Martina pojasnjevala z besedami: »Nisva videla potrebe. Bila je zdrava.« Prav tako je zatrdila, da nista vedela, da bi po zakonu morala izbrati zdravnika, kar je sicer nenavadno, saj je pred tem zatrjevala, da sta se o porodu natančno poučila.

Njeno zgodbo je s svojimi besedami potrdil tudi Žiga, ki se zaveda napake, ki sta jo storila, medtem ko njuni starši niso želeli pričati. Čeprav Martina in Žiga nista več par, skupaj skrbita za otroka, ki se jima je rodil pozneje. Pri njem sta bolj vestna in ga redno vozita k zdravniku. Edino, kar še vedno zavračata, je cepljenje, ki je po njunem prepričanju lahko zelo škodljivo ... 

Deli s prijatelji