LJUBLJANA – Jožef Kovač očitno ni prenesel pritiska zaradi pričakovanja včerajšnje razglasitve sodbe za umor podjetnika Milana Tilija. Iz osrednjega zapora Dob so namreč sporočili, da se je noče udeležiti. Odločitev sodišča mu res ni prinesla nič dobrega, saj je bil še četrtič obsojen na 30 let zapora za umor na grozovit način, upoštevaje njegove prejšnje grehe – trenutno prestaja 20-letno kazen zaradi več ugrabitev in umora drugega podjetnika –, mu je sodni senat spet naložil 30 let zapora. Tudi njegova pajdaša sta jo odnesla z enako kaznijo, 15 let zapora, upoštevajoč ugrabitve, pa se enotna kazen glasi 18 let.
Prvič na zatožni klopi leta 2001
Zgodba o likvidaciji ljubljanskega podjetnika ima že dolgo brado, saj se je zgodila leta 1999. Na zatožni klopi je že davnega leta 2001 sedela sedemčlanska zločinska druščina, ki je imela na vesti dva umora in tri ugrabitve. Poleg Tilija so imeli na vesti nasilno smrt poslovneža Dušana Mavriča, Dušan Gabrič pa je imel neverjetno srečo, da jim je čudežno pobegnil.
Tudi njega so ugrabili in odvedli v gostilno Jelen na obrobju Šiške, ki jo je imel v najemu Celjan Jožef Kovač. Odvlekli so ga v hladilnico, mu z lepilnim trakom prevezali oči, Kovač mu je okoli vratu pripel ovratnico z verigo in jo zapel za kavelj, namenjen sušenju mesa. Ugrabljenec se je na srečo rešil, okovan stekel med goste in pretresljivo kričal na pomoč. Mnogi so bili prepričani, da je duševno moten, niso se zavedali, kako grozljiva zgodba se v resnici plete v ozadju.
Mavrič je umrl leta 1997, ugrabili pa so ga z enakim namenom kot pozneje Gabriča in Tilija; združba je bila prepričana, da imajo pod palcem precej denarja, zato jih je tako izsiljevala, ko pa je ugotovila, da iz šelestečega papirja ne bo nič, se je odločila za likvidacijo. Tudi Mavrič je bil v gostilniški kleti obešen za klin, medtem ko so gostje v Jelenu nič hudega sluteč večerjali. Njegovo truplo so pozneje našli v Savi pri Litiji. Njegovi krvniki so mu dali najprej spiti insekticid, nato pa ga s tacenskega mostu v Ljubljani vrgli v reko.
Obtežen in zvezan končal v Savi
Skoraj enaka je bila Tilijeva usoda. Ugrabljenega so skrivali v neki zapuščeni hiši, ko pa jim ni obljubil cvenka, so ga po obtožbi Kovač, Mariborčan Zvonimir Vojska in Ljubljančan Marko Kos odpeljali k Savi nad črnuškim mostom. Kovač ga je z vrvjo povezal po vsem telesu, ga obtežil z 10-kilogramskima betonskima blokoma in žrtev porinil v vodo. Čeprav je bil zvezan, se je Tili boril za življenje, in ker ni takoj potonil, ga je Kovač potiskal pod vodo, dokler se ni utopil.
Večji del združbe je že zdavnaj odplačal svoje grehe, Kovaču pa je uspelo na vrhovnem sodišču, ki je zadevo v primeru Tili razveljavilo ter vrnilo okrožnim sodnikom v vnovično odločanje z vprašanjem, ali je bil umor res okruten. Glavno vprašanje, okoli katerega se je vrtel ponovljeni postopek na sodišču, je bilo, ali se je obtoženi Tilija v Savi utopil ali je tja odvrgel že mrtvega, kot naj bi kriminalistu povedala neznana priča, ki pa je ta ni hotel razkriti.
Kot je včeraj na obrazložitvi sodbe povedala predsednica senata Polona Herman, je bila identiteta omenjene priče sicer odkrita, a je medtem umrla. Senat je tako tudi na četrtem sojenju razpolagal z istimi dokazi kot na tretjem, tudi zaključek je bil tako enak. Trojica je kriva, umor je bil storjen na grozovit način: »Način, na kakršnega je moral umreti Tili, presega bolečine pri običajni usmrtitvi,« je pojasnila.
Pričakovati je pritožbo Kovačeve obrambe, pritožila pa se bosta tudi Kos in Vojska, ki sta trenutno na prostosti. Ker je bila sodba v delu, ki se nanaša na umor, razveljavljena, so ju za novo leto 2012 izpustili, saj sta grehe za ugrabitve (5 let in 4 leta in pol) že zdavnaj odsedela. Če bo sodba pravnomočna, pa bo še težje iti nazaj za zapahe. »Če bi bila še vedno v zaporu, bi naslednje leto morda lahko že zaprosila za pogojni odpust,« je po sojenju povedal Vojska.
