BELO BLAGO

Tudi Roman Leljak po dekleta v Romunijo

Objavljeno 30. oktober 2014 08.24 | Posodobljeno 30. oktober 2014 08.24 | Piše: Aleš Andlovič

Domnevnemu zvodniku Rudolfu Goričanu v bran tudi poraženec na lokalnih volitvah.

Roman Leljak.

MARIBOR – Da se v nočnih klubih Biser in Črna dama v Gornji Radgoni izvaja prostitucija, je v kraju na avstrijski meji dolgo veljalo za javno tajno, a vpletenih v trgovino z belim blagom to očitno ni skrbelo. Štiri leta so minila, da so na rokah četverice vendarle zažvenketale lisice. To so Rudolf Goričan iz Gornje Radgone, Boštjan Bajič iz Murske Sobote ter romunski državljanki Elena Marian in Viorica Ioana Ciurar. Kriminalisti so jih prijeli 19. junija lani, ko so poskušali dve Romunki prodati za 3000 evrov, a pri tem niso videli, da se za nakup zanimata tajna policijska delavca. Trije so pristali v priporu, Viorica Iona Ciurar, ki je imela med obtoženimi najmanjšo vlogo, se sme braniti s prostosti.

Niso se hoteli pogoditi

Če bi obtožena združba očitke priznala, je tožilstvo zanje na predobravnavnem naroku za prvoobtoženega Rudolfa Goričana predlagalo kazen 14 let zapora, za Eleno Marian deset, za Boštjana Bajiča osem let in dva meseca, za Viorico Ioano Ciurar pa tri leta. Toda četverica se s tožilstvom ni hotela pogoditi. Medtem je postalo znano, da je Darko Kramberger svojega sovražnika Rudolfa Goričana policiji ovadil iz maščevanja, čeprav naj bi bil tudi sam izkoriščal spolne storitve v obtoženčevem nočnem klubu. Še bolj pa je primer postal sumljiv, ko je Kramberger priznal, da je kazensko ovadbo proti Goričanu dal na pobudo kriminalista iz Murske Sobote, ki ga je obravnaval zaradi štirih kaznivih dejanj. »Spraševal me je marsikaj in mi rekel, da bom dobil plačilo za vse informacije, ki jih bom dal. Povedal sem jim, kaj se dogaja v nočnih lokalih Biser in Črna dama,« je rekel Kramberger, ki do danes od policije ni dobil niti prebite pare.

Včeraj pa je za zanimanje poskrbel razvpiti Roman Leljak, ki je bil povabljen kot priča. »Star sem 50 let, zato vem, kaj pomeni nočni klub. Dekleta tam plešejo. Plesa sam nisem nikoli gledal, nikdar pa tudi nisem opazil, da bi se tam izvajalo kakršno koli kaznivo dejanje, niti me na to ni nihče opozoril,« je dejal in nadaljeval: »Česa so obtoženi, sem prebral v časopisu. Tega v Radgoni nihče ne razume. Obtoženi so kaznivega dejanja trgovine z ljudmi, dekleta, ki naj bi bila žrtve, pa so se svobodno gibale naokoli, ne samo po Radgoni, hodile so tudi v Avstrijo. Občani ne razumemo, kakšna je to trgovina z ljudmi.« Ker tožilstvo v obtožbi namiguje, da sta Goričan in Leljak poslovno sodelovala in da naj bi Leljak za prvoobtoženega opravljal računovodske posle, se je ta le nasmehnil: »O računovodstvu nimam pojma, če bi ga imel, ne bi imel problemov. Svetoval sem mu le, da naj, da se izogne težavam z davčno, najame računovodkinjo. Če pa bi Goričanu sodili zaradi slabega vodenja posla in dejstva, da v življenju še ni plačal niti evra davka, bi pričal v njegovo škodo, ne v korist,« je izpovedal Radenčan.

Uslišal Goričanovo prošnjo

Roman Leljak, ki je bil zaradi afere Avto Ideal celo zaprt, je pred sodnico priznal, da se je na Goričanovo prošnjo enkrat odpravil po dekleta v Romunijo in jih pripeljal v Slovenijo. Toda v tem ni videl nič spornega, saj da so bile obtoženčeve prijateljice, ki se niso upirale. »Je pa takrat nekdo s tožilstva zlorabil uradni položaj, ko je policiste usmerjal, kako naj delajo. Na poti nazaj so me namreč ustavili, da bi se prepričali, koga imam v avtu. Očitno so takrat že zbirali obvestila. Da bi upravičili, zakaj so me ustavili, so mi napisali kazen, češ da sem vijugal po cesti, a to ni bilo res. Ta dokaz je zame ponižujoč, zdi se mi nedopusten, zavržen. Lahko bi me ustavili brez razloga, ob redni kontroli, in bi se prav tako prepričali, kdo je z mano v avtu, in ne da sem moral nič kriv plačati globo 300 evrov za cestni prekršek,« jih je zmerjal Leljak.

Ker je bil ujet v telefonske prisluhe z Goričanom, so Leljaka na sodišču vprašali, ali se spominja telefonskega pogovora o najemu dekleta za neko zabavo. »Da, poklicala me je podjetnica, ki je za svoje delavce organizirala novoletno zabavo. Zanimala se je za Goričanovo številko, da bi pri njem naročila dekle, ki bi plesalo na zabavi,« je dejal, nato pa pojasnil: »Zadeva poteka tako, da se nabavi punca za ples, ki se do določene meje sleče, ljudje ob tem pijejo in se zabavajo.«

Deli s prijatelji