OGNJENI ZUBLJI

Športni center zgorel, 
lastnik sedi v arestu

Objavljeno 01. julij 2015 23.30 | Posodobljeno 30. avgust 2015 10.34 | Piše: Aleksander Brudar, Boštjan Celec

Nekoč eminentnega Gradianta ni več, včeraj zjutraj je pogorel do tal.

LJUBLJANA – Nekdanji športnorekreacijski center Gradiant v ljubljanskem Tomačevem je doletel ognjeni konec. Že nekaj let je sicer klavrno propadal, tako kot je propadel lastnik oziroma sin prvega lastnika centra, 48-letni Martin Udovič. Gradiant ali to, kar je od njega še ostalo, je v včerajšnjem jutru pogorel do tal, Udoviča pa je le nekaj dni prej doletela sodba višjega sodišča, s katero so mu pravnomočno sporočili, da bo zaradi prevoza 20 kilogramov droge sedel dolgih osem let.

Pozno javljeno

Svoje čase je bil Gradiant priljubljeno shajališče športnih rekreativcev v Ljubljani. Na voljo so bila nogometna, teniška, odbojkarska in badminton igrišča, pokrito vadišče za golf, v restavraciji so prirejali zabave, imeli so piknik gaj. Ni jim šlo slabo, na stotine gostov so imeli dnevno, celo ljubljansko okrožno sodišče je Udoviču za kdo ve katere usluge nakazalo 3314,50 evra. Potem je šlo vse le še navzdol, leta 2012 so proti podjetju uvedli stečajni postopek, skoraj hkrati s tem dogodkom pa so na gorenjki s prepovedanim tovorom ujeli Udoviča – zdaj ga že natanko tri leta žulijo zaporniške žimnice.

»Malo pred šesto uro sem slišala, kot da bi nekaj vrglo v zrak,« pripoveduje domačinka. Z ognjem se je več kot dve uri borilo 24 gasilcev iz Gasilske brigade Ljubljana in PGD Tomačevo-Jarše, ki so prispeli s šestimi gasilskimi vozili. Alojz Levičnik iz GB Ljubljana pravi, da gašenje ni bilo preveč zahtevno, saj gre za zapuščen objekt in so ga samo prelivali. Glede na to, da je bil, ko so prišli, objekt že ves v ognju, predvidevajo, »da je bil tudi pozno javljen«. Med našim poizvedovanjem je bilo mogoče slišati tudi ugibanja, da je bilo to storjeno namenoma, saj bi se tako krajani končno lahko rešili odvisnikov.

Na zemljišče centra je lahko brez težav stopil vsakdo, saj so bila glavna vhodna vrata na stežaj odprta. »Tudi ko so zaprli ograjo, so jo prerezali,« nam še pove sogovornica in sklene, da bi bil lahko požar morda povezan tudi z zapleti z elektriko. V neposredni bližini Gradianta namreč stoji naselje s črnimi gradnjami, ki mu je pred slabimi tremi tedni grozilo, da bo ostalo brez dobave električne energije. Stanovalci, ki se že več let neuspešno trudijo legalizirati svoje objekte, so se uprli predstavnikom Javne razsvetljave, Elektra Ljubljane in inšpektorata za okolje in prostor ter jim preprečili odklop. Po posredovanju ljubljanskega župana Zorana Jankovića so se na koncu dogovorili za odlog izvršbe inšpekcijskega ukrepa pri nelegalni gradnji do uveljavitve prostorskega akta, s katerim bi lahko črne gradnje tudi legalizirali.

Čeprav so bila med domačini tudi drugačna ugibanja, da je bil požar namreč podtaknjen (eden od domačinov je menda bentil, da bodo v primeru odklopa požgali vso Ljubljano), so s Policijske uprave Ljubljana sporočili, da po »do zdaj zbranih obvestilih in opravljenem ogledu kraja požara« niso odkrili elementov kaznivega dejanja. »V požaru ni niti nastala škoda, saj je bil objekt namenjen rušenju.«

Skupaj z 
Vidmarjem iz SKB

Sodeč po takem odgovoru gre torej sklepati, da ni bil podtaknjen in morda celo povezan s kriminalno odisejado Martina Udoviča. Proti koncu junija 2012 so organi odkrivanja storilcev kaznivih dejanj v svet poslali notico, da so 21. na gorenjski avtocesti pri Ljubljančanu in Kočevcu odkrili 20 kilogramov kokaina. Bojda so ju ujeli bolj po naključju, carinski nadzorniki so namreč blizu Lesc postali pozorni na fiat multiplo. Ker je bilo v avtu več vrečk s cigaretami tujih znamk, so se odločili za podrobnejši pregled. Ko so pod sprednjim sedežem odkrili sumljivo prelepljen pokrov in sta jela potnika vse glasneje nergati, so na pomoč poklicali policiste, ti pa so odkrili čisti kokain grosistične vrednosti blizu milijona evrov. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je bila droga prepeljana z ladjo iz Francoske Gvajane in Brazilije v Francijo, od tam pa deloma v Italijo in Slovenijo.

Udovič in Toni Radunić Progar – drugi se je pozneje prelevil v skesanca in kronsko pričo tožilcev, zato jo je odnesel z letom zapora – sta bila najverjetneje le kurirja v združbi, ki je delovala pod vodstvom Milanka Sredića in katere pomemben član je bil tudi Dejan Vidmar, eden od akterjev ropa sefov SKB v noči na 1. november 2005, zaradi katerega je obsojen na 14 let zapora. Zanj se je govorilo, da je bil pristojen za finance in izročitev pošiljk. Ko so kokain leta 2011 odpeljali v Italijo, so ga od 20 kilogramov menda prodali le pet, preostalih 15 pa naj bi Vidmar in Sredić zakopala na plaži v Ostii v bližini Rima. Nekaj tednov pozneje naj bi Vidmar drogo izkopal in jo prodal neznancu za 645.000 evrov.

Na zatožni klopi kranjske sodnije so Srediću, Udoviču in Vidmarju delali družbo Dule Miklić, Dejan Pejovski, Nebojša Čubrilović, Žarko Tešanović in Miroslav Banjanac. Obtožba jih je bremenila omenjenega prevoza 20 kilogramov kokaina, bili pa naj bi akterji še več transportov droge iz Južne Amerike v Evropo.

Aprila lani jih je kranjska okrožna sodnica Metka Radjenovič obsodila na skupaj kar 56 let zapora, z njeno odločitvijo pa niso bili zadovoljni niti odvetniki niti organi pregona, zato so se pritožili. Pred dobrim mesecem so se na to temo sestali tudi ljubljanski višji sodniki ter tožilcem in večini odvetnikom dali košarico. Le peščici pritožbenikov so pritrdili in jim nekoliko znižali kazni. Pejovski je zdaj pravnomočno obsojen na šest namesto na sedem let zapora, Čubrilović na leto in pol namesto na dve leti in pol, Banjanac pa na leto namesto na leto in pol. Za preostale grešnike višina kazni ostaja nespremenjena: Srediću je prisojenih 13, Mikiću 10, Vidmarju in Udoviču po osem, Tešanoviću pa šest let zapora.





Deli s prijatelji