POVRATNIK

Spet goljufal? Samooklicani računalniški genij z novim ‘nategom‘

Objavljeno 15. oktober 2017 22.29 | Posodobljeno 15. oktober 2017 22.30 | Piše: Gordana Stojiljković

Leta 2001 je od države dobil milijone za izmišljen nastop na SP v računalništvu.

Matjaž Rogelj je znova sedel na zatožno klop. Se bo tudi tokrat izmazal? Foto: Marko Feist

LJUBLJANA – »Ne priznam,« je bil kratek 39-letni Matjaž Rogelj, ko mu je tožilec na ljubljanskem okrožnem sodišču predstavil ponudbo v zameno za priznanje krivde. Roglja se spominjamo še iz časov, ko se je oklical za računalniškega genija, ki je Slovenijo zastopal na izmišljenem računalniškem tekmovanju v Braziliji. Obtožnice še nismo slišali, a glede na slišano naj bi domnevno nezakonita početja segala v leto 2012, ko naj bi v vlogi stečajnega upravitelja oškodoval Sabino Kocijančič in Valentina Slaparja, zadnjega tako, da naj bi mu izplačal manj, kot znaša z zakonom določena minimalna plača. Iz tega domnevnega kaznivega dejanja izhaja tudi očitek o osmih kaznivih dejanjih ponarejanja listin.

Noče pogojke in osem tisočakov

»Za zlorabo položaja v primeru Kocijančičeve predlagam šest mesecev zapora, v primeru Slaparja pet mesecev zapora, za ponarejanje listin pa en mesec zapora ter enotno pogojno zaporno kazen leto in šest mesecev zapora s preizkusno dobo treh let. Poleg tega mora v dveh letih Kocijančičevi izplačati 6500 evrov, Slaparju pa 1374 evrov,« je navajal višji tožilec Matija Benulič.

Ker diplomirani pravnik in magister ekonomskih znanosti, zaposlen v svojem podjetju Maius, očitkov iz obtožnice ni priznal, se bo začela glavna obravnava. Njegova zagovornica je včeraj naštela vrsto dokaznih predlogov, ki naj jih sodišče izvede. Sodniku Borisu Gabrijelu Hrovatu je predlagala, naj neposredno zasliši predlagane priče, med drugim mamo obdolženega Marijo Rogelj, ki naj bi opravljala tajniške posle v njegovi stečajni pisarni. Predlagala je tudi pridobitve stečajnih spisov obeh domnevnih oškodovancev, ki naj jih sodišče pridobi od stečajnih upraviteljev Andreja Brezavščka in Janka Mačka.

58 tisoč evrov je moral vrniti Matjaž Rogelj, ko se je izkazalo, da si je računalniško tekmovanje preprosto izmislil.


Ker želi obramba dokazati, da je Slapar lastnoročno podpisal znesek, ki ga je prejel, je predlagala tudi zaslišanje izvedenca grafologa. »Sodišče naj izvede tudi poizvedovanje na PP Domžale, ki je intervenirala v Rogljevi pisarni, ko mu je Slapar grozil in zahteval 5000 evrov, ki naj bi mu jih dolgoval. Tega zneska Roglju ne očita niti tožilstvo,« je navajala obramba. Sodišče naj na predlog obrambe zasliši tudi Leona Ribnikarja, ki naj bi potrdil, da 22. februarja 2012, ko naj bi od Kocijančičeve prejel denar, Roglja sploh ni bilo v Sloveniji, bil naj bi v Beogradu.

Vodil več kot 70 stečajnih postopkov

Po tistem, ko je torej opetnajstil tako rekoč vso državo, je Rogelj uspešno končal študij na pravni fakulteti, kot pripravnik izkušnje nabiral na ljubljanskem višjem sodišču in opravil pravosodni izpit. Nekaj časa je delal v odvetniški pisarni Mira Senice, a kot pravijo naši viri, nikoli ni postal član odvetniške zbornice.

Kljub potegavščini je leta 2006 dobil dovoljenje za opravljanje funkcije stečajnega upravitelja, slovenska sodišča pa so mu zaupala vodenje več kot 70 stečajnih in drugih postopkov – do leta 2014, ko je postala pravnomočna obtožnica, ki mu je očitala poslovno goljufijo, in je ministrstvo za pravosodje z odločbo ustavilo dodeljevanje novih postopkov.

Nekaj časa je delal v odvetniški pisarni Mira Senice, a, kot pravijo naši viri, nikoli ni postal član odvetniške zbornice.


Na sodišču se je moral Rogelj zagovarjati zaradi očitkov, da naj bi leta 2008 za 50.000 evrov ogoljufal eno od svojih strank, albanskega gradbinca Arifija Dilaverja, v imenu katerega naj bi urejal davčne obveznosti. »Še v času inkvizicije bi vam težko dokazali kaznivo dejanje, ne pa zdaj, ko je treba dokazovati onkraj razumnega dvoma,« je novembra 2015 po enem naroku, ko je primer prevzel od druge sodnice, na sodišču povedal sodnik Zvjezdan Radonjić in ga tako opral obtožbe, da je zagrešil poslovno goljufijo. 

Svetovni nateg

Februarja 2001 smo se Slovenci razveselili novice, da je takrat 22-letni študent prava Matjaž Rogelj iz Ljubljane »postal zmagovalec neuradnega svetovnega prvenstva v računalništvu, ki je bilo v začetku letu v brazilskem Riu de Janeiru«. Rogelj je na tekmovanju zastopal ekipo Evrope, njegov petdnevni nastop pa je neposredno spremljalo kar 10.000 ljudi, so navajali vsi resni mediji. Potem se je nekdo vprašal, za kakšno svetovno računalniško prvenstvo sploh gre, ko pa zanj večina še ni slišala. In potem se je začelo: čez nekaj mesecev je postalo jasno, da je 'računalniški genij' državni proračun opetnajstil za slabih 14 milijonov tolarjev. Takratni minister za šolstvo Slavko Gaber mu je namreč v dobri veri izplačal skupaj toliko denarja za priprave na računalniška tekmovanja. Za dobrodošlico ob vrnitvi v domovino je policija Roglja pričakala kar na letališču. Zadeva se je v civilni pravdi končala s poravnavo, računalniški »genij« je državi vrnil prigoljufan denar z obrestmi.



 

Deli s prijatelji