Ropar v gasilca
 nameril pištolo

LJUBLJANA – Po pripovedovanju domačinov je bila petkova veselica žur, kakršnega v Zadobrovi in širše ne pomnijo. Člani Prostovoljnega gasilskega društva Zadobrova, Sneberje, Novo Polje so si že nekaj časa prizadevali, da bi na oder postavili magnet, ki bi na njihovo tradicionalno vrtno veselico privabil še prav posebno veliko obiskovalcev in bi jim torej kapnil prepotreben denar za nabavo sredstev, ki jih potrebujejo za sokrajane, ko jim krenejo na pomoč. Tri leta so bojda poskušali pridobiti Modrijane, ker pa gre za s koncerti enega najbolj zasedenih ansamblov v Sloveniji, jim je to uspelo šele tokrat, in to že z oktobrsko rezervacijo. Modrijani so bili kajpak zadetek v polno, svoje je naredilo tudi lepo vreme...

Kaj naj zdaj?

»Pričakovali smo okoli 1500 ljudi, vsaj po naših ocenah pa jih je prišlo več, veliko več,« nam o petkovem večeru pove predsednik PGD Jože Janež. Toda v njegovem glasu ni čutiti zadovoljstva, ravno nasprotno, bes »in poparjenost. Sploh ne vemo, kaj naj zdaj naredimo. Po toliko mesecih dela in priprav, jemali smo si dopuste, delali cele dneve, noči pa porabili za papirologijo, po firmah prosili dobitke za srečelov, se nam je zgodilo nekaj, česar si nismo predstavljali v najhujših morah. Kako bomo poplačali dobavitelje pijače, hrane, šotora, varnostnike in druge reči, ko pa je izginil praktično celotni izkupiček?«

»Najlažje je krasti nam, ker itak nič ne pomagamo.« »Kdor krade gasilcem, krade vsem,« so bili pred nekaj meseci žolčni odzivi ob vesteh, da so se nad kar nekaj gasilskih domov v okolici Ljubljane spravili vlomilci in tatovi ter jih dobesedno opustošili. Tokrat so bili žal na udaru gasilci iz Zadobrove, in to ravno na prireditvi, kakršne jim običajno prinesejo največ prepotrebnih sredstev. Ogorčeni domačini so nam poslali sporočilo: »Tako smo jezni, ker smo izvedeli, da so oropali naše gasilce. Tri leta so čakali na vrsto pri Modrijanih, zdaj, ko so končno prišli na vrsto, in po vsem trudu, ki so ga vložili v pripravo in izvedbo veselice, pa so jim roparji s pištolami odnesli zaslužen denar. Gasilcem so ostali neporavnani dolgovi za plačilo vseh stroškov in vrsta opeharjenih mladih, zagnanih ter pridnih članov, ki so se tako veselili, da bodo lahko iz izkupička kupili nekaj sodobne opreme, ki bi jo uporabili ob požarih ali naravnih nesrečah, ko bi prostovoljno in požrtvovalno reševali naše premoženje in pogosto tudi naša življenja...«

Prizorišče petkove veselice je bilo par sto metrov oddaljeno od gasilskega doma na posestvu nekdanje Agro Emone, začela se je ob 18.30, trajala naj bi do enih zjutraj, a je bilo dogajanje očitno tudi Modrijanom tako všeč, da so še za nekaj minut potegnili. Najbližji sosed Brane Peterlin, tudi sam kajpak gasilec, zatrdi, da takega mravljišča ljudi še svoj živi dan ni videl. »Take veselice pa pri nas še ni bilo, najboljša gasilska doslej!« Njegovi stanovski kolegi so vsaj na vsako uro dotedanji izkupiček previdno nosili v poseben prostor k sosedu, saj naj bi bil tam na varnem v skrbno zaklenjenem prostoru. »Ko se je zgodilo, sem bil sicer že doma, potem pa sem izvedel... A mi lahko kdo pove, kaj se dogaja z ljudmi?«

»Legni ili pucam!«

Domači gasilci ne morejo prehvaliti policistov, prve patrulje naj bi bile na kraju dogodka v pičlih treh minutah po pozivu, kmalu se je tam kar lomilo uniformirancev, kriminalistov in forenzikov, toda za ujetje nepridipravov so kljub temu prispeli prepozno, saj so jo ti takoj po nezakonitem podvigu ucvrli v noč. Tiskovna predstavnica PU Ljubljana Maja Ciperle Adlešič o tem, kaj je bilo v noči na soboto sporočeno na njihov OKC: »Nekaj pred drugo uro smo bili obveščeni o ropu na Sneberski cesti v Ljubljani. Po do zdaj zbranih obvestilih je oškodovanec v objektu presenetil neznanca. Pri tem je eden od njiju oškodovancu zagrozil s pištolo, nakar sta storilca odtujila nekaj tisoč evrov. Po dogodku sta s kraja dejanja pobegnila neznano kam, poteka zbiranje obvestil in iskanje storilcev.«

Gasilci so denar nosili v klet še enega svojega člana Danila Dimnika – kaj klet, videti je kot pravi bunker – in okrog 1.50 so tik pred koncem zabave tja nesli še eno kaseto z denarjem. Zagotovo pa eno zadnjih, zato jim lahko verjamemo, da je s tatovi izginil tako rekoč celoten izkupiček od prodaje hrane, pijače, srečelova... Za koliko denarja naj bi šlo, nam sicer ni znano, policija ima menda za zdaj podatek, da je šlo za več kot 20 tisočakov, od domačinov smo izvedeli, da je cifra bližje 30 tisočakom.

Dimnik se z grozo spominja trenutkov, ko se je iz stanovanja odpravil proti kleti. »Iz tiste smeri sem namreč zaslišal ropot. Opazil sem dva, čeprav me preganja občutek, da so bili v resnici trije. Nisem si ju mogel ogledati, kaj šele prepoznati, bila je tema in še kapuce sta imela poveznjene čez glavo. Ko sem prišel, sta že šla iz kleti, v katero sta vlomila s pajserjem, razbila sta ključavnico.«

Nepridiprava sta na delu zalotila njegov brat Andrej in še en gasilec, Jože, ki sta torej v klet prinesla kaseto z denarjem. »Ob mojem prihodu je brat ravno vstajal s tal, eden od roparjev mu je namreč prej pištolo naslonil na obraz in siknil nekaj takega kot 'Legni ili pucam!' V naslednjem hipu pa roparjev že ni bilo več.« Brez besed in polna denarja sta zbežala proti križišču Sneberske in Zadobrovške.