FOTO: Špeli Koleti po obsodbi Noviča: Še prej ko boste umrli, vas bodo pojedli črvi

LJUBLJANA – Kakih 60 podpornikov 61-letnega dr. Milka Noviča se je včeraj natanko ob 14. uri zbralo na izreku sodbe v imenu ljudstva. Čeprav je imela okrožna kazenska sodnica Špela Koleta z njihovim umirjanjem med maratonskim sodnim procesom kar nekaj težav, so presenetljivo mirno prenesli njene besede, da ga je spoznala za krivega umora dr. Janka Jamnika in ga obsoja na 25 let zapora. Ko pa mu je sporočila, da ga pošilja tudi nazaj v pripor (tega je sicer zapustil 7. decembra), saj obstaja nevarnost, da bi lahko na prostosti nadaljeval kazniva dejanja, je v hipu postalo tako bučno, da Koletovi ni preostalo drugega, kot da zaukaže izprazniti sodno dvorano.

Ena sama olajševalna okoliščina

Publika je namreč dobesedno ponorela, več kot ducat pravosodnih policistov se je moralo precej namučiti, da jo spravi iz največje sodne dvorane v ljubljanski sodni palači, odmevale so glasne žaljivke na račun sodnice (in tudi specializirane tožilke Blanke Žgajnar): »Svinja. Prasica. Sodba je bila napisana že prej. Bilo naj bi brez sence dvoma. Sram naj vas bo. Še prej ko boste umrli, vas bodo pojedli črvi. Vest pride za človekom. Obe se mi smilita...«

Žgajnarjeva je posadila Noviča na zatožno klop z obtožbo, da je 16. decembra 2014 ob 19.40 s strelnim orožjem kalibra 7,65 dvakrat ustrelil v glavo Jamnika, ta je tri dni pozneje umrl. Dejanje je storil naklepno in na zahrbten način, saj ga oškodovanec skritega med avtomobili na temačnem parkirišču ni mogel videti, in iz brezobzirnega maščevanja, ker ga je Jamnik leta 2009 kot direktor Kemijskega inštituta odpustil, za to pa ga je še vedno krivil.

Med zaključnimi besedami je zanj zahtevala najvišjo možno kazen, torej 30 let zapora, obramba je trdila, da mu najokrutnejše dejanje ni bilo dokazano, in tudi Novič je dejal: »Bog mi je priča, da sem nedolžen!«

Pet let nižjo kazen od zahtevane mu je naposled prisodila sodnica, saj po njenem med postopkom ni bilo dokazano, da je bil umor zares storjen tudi na zahrbten način, da je torej Novič nič hudega slutečo žrtev počakal skrit za avtomobili ter jo presenetil z dvema nenadnima streloma v glavo. Edina olajševalna okoliščina po njenem je, »da doslej še ni bil kaznovan, oteževalnih je veliko več. Pripravil se je na kaznivo dejanje, izvršil ga je pozno zvečer na neosvetljenem parkirišču, da ne bi bil opažen, brezkompromisno je dvakrat ustrelil v vitalni organ žrtve, ki ni imela možnosti za preživetje. Jasno je, da se ni nikoli sprijaznil z izgubo službe na Kemijskem inštitutu, pod njegovo odpoved pa se je leta 2009 podpisal prav oškodovanec. Zato se mu je brezobzirno maščeval. Navsezadnje pa je pri vsem skupaj pomembno tudi to, da zaradi izgube moža in očeta hudo trpita oškodovančeva žena in hči. Slednja je bila stara šele 10 let, ko je izgubila očeta,« je v obrazložitvi sodbe povedala sodnica.

S sodbe 
direktno v pripor

Novič je svojega nekdanjega direktorja umoril potem, ko je ta parkiral avtomobil na enem od viških parkirišč ter se namenil v bližnjo restavracijo na prednovoletno zabavo Kemijskega inštituta. Sodnica je prepričana, da je Novič za kraj in čas zabave vedel, saj je bila na njej tudi njegova žena.

»Od vsega začetka je obdolženec enako izpovedoval le, da krivdo zanika. Sicer pa je tekom postopka svoje izjave spreminjal in dopolnjeval ter se s časom spominjal vse več podrobnosti, kar ni logično.« Na začetku naj bi tako govoril, da je bil po polosmi uri zvečer, ko je hčerka odšla od doma, na kavču v trenirki, pozneje je začel omenjati pižamo. Trdil je, da se je s smodniškimi delci, ki so jih odkrili na njem, posredno kontaminiral z jakne, ki jo je odložil na strelišču, na katerem je streljal leto dni prej, znova pa jo oblekel ravno takrat, ko so ga po umoru Jamnika poklicali na policijo. A tega mu sodnica ne verjame; zaslišani upravljavec strelišča je namreč rekel, da imajo najprej prostor z obešalniki, kjer odložiš jakne in šele potem stopiš v drug prostost, kjer je strelišče.

Sosed je Noviča nekaj dni po umoru Jamnika videl, da ima na dvorišču opravka s svojim kolesom. Rekel naj bi mu, da ga pripravlja za naslednjo sezono. »Kar je še ena nelogičnost, zima se je namreč šele začela, zakaj bi ga torej pripravljal na pomlad.« Prav s tem kolesom naj bi se sicer Novič odpeljal na kraj zločina. Sodnica ne verjame njegovi hčerki, da je od doma odšla okrog 19.33 in je bil oče tedaj doma, torej ne bi bilo mogoče, da bi se v pičlih sedmih minutah oblekel, odšel v kolesarnico po kolo, se iz Žaucerjeve ulice odpeljal do več kot dva kilometra oddaljenega parkirišča in tam okrutno sodil Jamniku.

Po sodničinem prepričanju je hči odšla še pred pol osmo, kar naj bi dokazovale tudi nadzorne kamere, ki so natanko ob pol osmih 600 metrov stran od domovanja Novičevih posnele avtomobil njene prijateljice, s katerim sta se odpravili na telovadbo. Torej je imel Novič več kot dovolj časa, da se pravočasno pripelje na parkirišče. »Da je zapustil stanovanje in kolesarnico, je potreboval med 59 sekundami in minuto ter 29 sekund, da se je pripeljal do parkirišča, nekaj več kot pet minut, oškodovanec pa je bil ustreljen med 19.38:37 in 19.40:18.«

Sodnica popolnoma verjame slovenskemu izvedencu za balistiko Francu Sabliču, ki je zatrdil, da posredna kontaminacija s smodniškimi delci, o kateri je govoril Novič, ni mogoča, in da je ta smodniške delce nase dobil ravno takrat, ko je streljal na Jamnika.

Pomemben za vnovično odreditev pripora pa je domnevni seznam za fentanje. Sodnica namreč verjame tudi priči Alešu Farkašu, da mu je Novič leta 2014 dvakrat omenjal, da ima tak seznam, na katerem naj bi bilo pet ljudi, ki jih je krivil za izgubo službe na inštitutu, »prvi na njem pa je bil ravno Jamnik, ki je bil nato zares umorjen«. Ob 15.20 sta pravosodna policista Milku Noviču kar v sodni dvorani vročila sklep o priporu in ga odpeljala na Povšetovo. Sodba kajpak še ni pravnomočna, obramba se bo zagotovo pritožila, to je napovedal tudi njegov odvetnik Jože Hribernik: »To je hud poraz pravosodja. Ugled pravosodja je že tako nizek, s to sodbo pa je padec strahoten.«