IZJAVA

Drago Kos razjezil sodnika in bojevnike

Objavljeno 09. november 2012 08.02 | Posodobljeno 09. november 2012 08.03 | Piše: Boštjan Celec
Bojevnike razvnela izjava Draga Kosa, ki se je vprašal, kaj je dobil sodnik Fabjančič.
Zadovoljna: obtoženi Tošić in odvetnik Zajc (foto: Dejan Javornik).

LJUBLJANA – Bodimo odkriti. Vse od torka, ko je senat ljubljanskega okrožnega sodnika Gorazda Fabjančiča iz sodnega spisa Balkanski bojevnik kot nezakonite izločil pomembne dokaze tožilstva (srbske in slovenske) ter na branjenje s prostosti izpustil kar osem domnevnih bojevnikov z Draganom Tošićem na čelu, so nekateri, ne le laiki, šepetali.

Med študijem ni razumel

Tudi okrog ljubljanske sodne palače so namreč tako po šepetaje tračali, ali je nemara sodnik Fabjančič za to, da je Balkanski bojevnik z izločitvijo dokazov popolnoma zvodenel, prejel mastno podkupnino. A si tega ne bi nihče upal trditi na glas, saj bi že take javne izjave do temeljev zatresle slovenski pravosodni sistem, njih avtorje pa brez zatrdnih dokazov zagotovo spravile v kazenski pregon.

Potem pa je komercialna televizija objavila posnetek, v katerem se nekdanji predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos jasno in glasno sprašuje, da ga zanima, kaj je sodnik dobil za tako odločitev. Če nekdo, ki je imel tako pomembno funkcijo, med vrsticami posumi, ali je Fabjančič podkupljen, izjava dobi ogromno težo in na včerajšnjem nadaljevanju sojenja v Balkanskem bojevniku so vsi govorili le še o Kosu, celo predsednik sodišča Anton Panjan se je živčno motovilil okrog dvorane in tiskovni predstavnici sodišča Tanji Glogovčan povedal, da bo dal izjavo za javnost.

To je tudi storil, že prej pa se je za nekatera občila oglasil tudi Kos in se predstavil kot žrtev. Povedal je, da ni vedel, da novinarji snemajo telefonski pogovor z njim, očitno je mislil, da gre za neformalni pogovor. Šepetanje. Toda na televiziji trdijo, da je vedel.

Tudi predsednik Panjan je sicer Kosovo izjavo razumel kot namigovanje na sodnikovo podkupljenost. Po njegovem mnenju je bila v duhu retorike, kakršne je sodstvo deležno v zadnjem obdobju in ne ustreza nivoju strokovne kritike, ki bi jo pričakovali tudi od bivših nosilcev javnih funkcij. »Celotno izjavo, predvsem pa zaključno insinuiranje, ocenjujemo kot skrajno neodgovorno in neprimerno, zato bomo na sodišču razmislili o morebitnih ukrepih.«

Medtem ko je slišati, da so nad odločitvijo Fabjančičevega senata iskreno začudeni tudi nekateri njegovi kolegi, so ga drugi vzeli v bran, saj menijo, da je dokaze izločil popolnoma upravičeno, ker da so jih Srbi in v nekaterih segmentih tudi Slovenci zbirali bolj po domače, nikakor pa ne v skladu s slovensko zakonodajo.

»Kot študent nisem nikoli razumel predavanj na temo, zakaj nekoga spustiti na prostost ali oprostiti obtožbe, če pa te dokazi prepričujejo, da je kriv. A kaj storiti, če so ti pridobljeni nezakonito? Zdaj razumem in podpiram. Moramo ščititi zakone, četudi je nekdo kriv, pa s tem ne mislim na zadevo Balkanski bojevnik, saj postopek še ni končan in krivda ni še nikomur dokazana. Kolega Fabjančič je ravnal popolnoma prav, da je izločil nezakonite dokaze, pa naj je v njih kar koli. Saj smo vendarle pravna država,« nam je, anonimno kajpak, dejal eden od najizkušenejših slovenskih kazenskih sodnikov.

Razvnela jih 
je kozmetika

Dragan Tošić in drugi do torka priprti pa so včeraj prvič po dveh letih in pol prikorakali na sodišče s prostosti. Vsi so se počutili super ali odlično, le Tošić je po nasvetu odvetnika Luke Zajca molčal, »ker ne bo dajal izjav«.

Stanje v sodni dvorani je bilo naelektreno. Kot pravi pregovor: gledali so se kot psi in mačke. Odvetniki na eni strani so bili kot psi, tožilki Blanka Žgajnar in Mateja Gončina na drugi pa kot mački.

Ko je Žgajnarjeva začela prebirati modifikacijo obtožnice, za katero je rekla, da gre v glavnem le za kozmetične spremembe, potem pa enemu od obtoženih, Anesu Selmanu, med očitke dodala, da je Italijanu Francescu Petrelliju, ta je na ljubljanskem sojenju nastopil kot skesanec, za 16 milijonov evrov prodal 450 kilogramov kokaina, je bilo miru konec.

Že med branjem Žgajnarjeve je s stola odneslo njeno kolegico Gončinovo. »Kaj je smešno, odvetnik Luka Zajc? Kaj se smejete, nič ni smešnega!?«

»Ne smejem se,« se je branil Tošićev odvetnik.

Kvišku je vrglo tudi odvetnika Milana Krstića. Tožilki je pokazal na vrata sodne dvorane, ji cinično navrgel, da so za njen nastop »kamere pripravljene zunaj«, potem pa dramatično dvignil glas, poškilil na kolego Zajca ter cinično vzkliknil: »Zaprite ga!«

Farsa se je nadaljevala z vstajanjem kopice zagovornikov obtoženih bojevnikov, ki so tožilkama očitali, da je njuno spreminjanje obtožnice nezakonito ter od senata sodnika Fabjančiča terjali, naj priskrbi italijanski spis, da preverijo, ali so bili vsaj dokazi italijanskih organov priskrbljeni v skladu s slovensko, torej popolnoma pravično zakonodajo, ali pa ne, in je tudi te treba izločiti.

A če bi Fabjančič izločil še te (kar je v torek že zavrnil), potem bi se lahko sojenje v Balkanskem bojevniku že kar končalo. Saj bi tožilstvo ostalo skoraj popolnoma praznih rok. Odločitev senata (o vsem, kar se je zapletalo včeraj, ter o nekaterih novih dokaznih predlogih) bo sodnik sporočil danes, nekateri vpleteni v sodni maraton pa upajo, da bi se lahko vse skupaj potem zares končalo in bomo morda prisluhnili zaključnim besedam.

Deli s prijatelji