Danijelo je zalezoval podnevi in ponoči, potem jo je ustrelil

RODICA, DOMŽALE, LJUBLJANA – Brutalni umor, zatem pa še skrajno nizkotni samomor, ki sta se zgodila sredi vročine, sredi Rodice pred vrtcem, še vedno močno odmevata. Nekateri, ki so to videli na lastne oči, iz bližnjega bifeja, so z grozo pomislili na krvave ameriške pokole … in se zbali za življenja nedolžnih cicibančkov. Ki pa so tedaj, na srečo, spali.

Dan zatem, še vedno je bilo vroče, smo si želeli ustvariti jasnejšo sliko te tragedije, nemara rekonstrukcijo.

Njegov idol, Bruce Lee

Eno je kot pribito: 58-letni Domžalčan Andrej Alibabič je klonil pred bolestnim ljubosumjem, ki ga je povsem omrežilo. Psiholog Peter Umek je po zbranih podatkih na primer ugotovil, da je bila zanj zakonska zveza nekakšna tekma, bitka, v kateri je preprosto moral zmagati. Če ne zlepa, pa zgrda. Poraza ta surovež ni prenesel.

Bil je izkušen karateist. Nosil naj bi črni pas (stopnje 5. dan), bil naj bi mojster. Njegov karatejski sopotnik, ki ga pozna že od mladih nog, sicer močno dvomi o vseh teh njegovih nazivih; zakaj? »Če mi najdete tistega, pri katerem je opravil to mojstrstvo, vam dam za pijačo pa še za malico!« Zakaj neki? »Zagotavljam vam, da če bi imel res vse to, o čemer mediji pišete, tega grozodejstva ne bi storil!« Sogovornik je namreč razmišljal o plemeniti filozofiji te borilne veščine, »veste, pri karateju ni napada, je le obramba!« To smo sicer vedeli, to seveda cenimo, toda, kaj pa če starca nenadoma biologija, pravzaprav hormoni, toliko obnorijo, da postane nerazsoden, da postane preprosto nevaren?

Sogovornik na tatamiju je tedaj prikimal, se še enkrat zamislil in globoko zavzdihnil: »Ne morem verjeti, da je to storil ...«

Izdal nam je, da je robustni Andrej sicer že od nekdaj želel biti nekakšen car, mačo, močan, nabildan, »njegov idol je bil Bruce Lee!« Ko pa je izvedel za tragedijo, je v hipu našel povezavo z njegovim športnim avtom, seatom leonom zelene barve, ki ga je za nameček krasil še izstopajoč spojler. Očitno se je Alibabič poskušal neprestano dokazovati, ostati mlad, mladosten, vihrav, tudi nevaren? Želel je goditi mladenkam, mlajšim od sebe, človek, očitno tudi velik ljubitelj nevarnega orožja, bi bil zlahka oče od 39-letne Danijele, kuharice v vrtcu, ki ji je na tako brutalen način, s puško, tudi sodil. (13-letna Lea in 17-letni Andrej, še iz Danijelinega prvega zakona, sta v tistem ostala brez mamice.) Potem pa s pištolo še sebi. Tudi oba Andrejeva sinova, že odrasla Marko in Sebastijan, sta v tistem postala siroti. Prva Alibabičeva žena je namreč že pred nekaj leti storila samomor.

Zapustila, pa vrnila

Andrej Alibabič se je z Danijelo poročil lani oktobra. Po štirih letih prijateljevanja ga je skoraj 20 let mlajša kuharica že pustila, a se je spet vrnila. Obljubljal ji je marsikaj, zamolčal tisto temnejšo plat. Po seriji groženj je slednjič obupala in pred mesecem dni vložila ločitveni postopek. Vsa obupana in razrvana se je preselila le streljaj stran, k sodelavki Ančki.

Dva tedna pozneje je Marjan Paternoster, doma iz ljubljanske Podgorice, prišel k Ančki na kavo. In videl nebogljeno Danijelo, ki je revno ležala na tleh. »Kako pa to, da ležiš kar na tleh?« jo je vprašal. In izvedel. »Glej, imam nekaj prostora, če si pri volji, lahko prideš k meni!« 20. maja se je začela seliti, že 24. ustalila. Marjan, malar po poklicu, ločen in samski, ima doma nepokretno mamo Angelo. Z Danijelo, revo brez prebite pare pa še z bolestnim ljubosumnežem na grbi, sta se kaj hitro zmenila. V zameno za topel in končno prijaznejši domek je začela skrbeti za Marjanovo mamo.

Potem se je začela drama, pravzaprav srhljivka. Andrej Alibabič ji je oni dan sledil. In ugotovil, kje je. »Odtlej je bil tudi po desetkrat na dan tukaj!« je vzkliknil Marjan. Alibabič mu je uničil paradižnik, grozil, da mu bo uničil hišo. »Vozil se je ponoči, videl sem ga z balkona, 'vam je bajta všeč?'« ga je vprašal. »Ne, ženo iščem!« Marjan jo je šel poklicat, sledilo je surovo zmerjanje, Danijela je možu zabičala, da nima tu kaj iskati, da bi rada imela preprosto mir. »Pred nekaj dnevi mi je še zaupala, da bi rada prišla k sebi, na zeleno vejo, da bi rada živela v čistem, zaželela si je narave, da, narave,« se je spominjal Marjan. To nedeljo jo je odpeljal na Dolenjsko. Tudi ta dan je bil Alibabič vsaj desetkrat na obveznih oprezanjih. Marjan, kot smo izvedeli, je slutil, da se tole ne bo dobro končalo. Robustnežu je zabrusil, naj si ne drzne stopiti na njegovo dvorišče, za vsak slučaj je skril nekaj kolov.

Danijela je že komaj čakala na dopust. Ta bi se moral začeti že čez nekaj dni. Z Marjanom bi skupaj dokončno uredila njeno novo stanovanjce. Že prej sta šla po rožnato barvo, ki si jo je tako želela imeti po stenah. Skupaj sta v kopalnici odstranila stare fuge. Videlo se je že na daleč, Danijela je želela zaživeti na novo. Če ne bi …

Ančka je Marjana, že kmalu po tragediji, zgroženo obvestila: »Marjan, veš, kaj se je zgodilo?«

»Kaj?«

»Danijela je mrtva!«

»Ne me je...!« je v joku zaklel Marjan.

Vse mu je dol padlo, kot se je izrazil. Bil je v popolnem šoku. Jokal je. Nekdanja žena, ki ga je prišla obiskat, je bila začudena: »Marjan, 17 let te poznam, pa te še nisem videla jokati ...«

»Zgini stran!«

Kalvarija pred vrtcem na Rodici se je zgodila natančno dve minuti čez eno, kot smo izvedeli od najbližje sosede. Kaj takšnega, kot je premišljevala, je doslej videla samo v filmih! Vse skupaj se je dogajalo le deset metrov stran, če sploh toliko.

Vroče je bilo. Pri na stežaj odprtem oknu je ležala in brala romantični roman. Dobro je slišala, da je pripeljal kombi s posodjem, takrat se je pripeljal tudi Andrej Alibabič. Tega tedaj še ni vedela. Kmalu zatem se je začelo zmerjanje. »Ona je vpila: p. m., kva kle delaš, zgin stran?! On je tulil nazaj,« se je spominjala. Mislila si je, da je to pač še eden izmed tistih prepirov dveh ločencev, kjer nekomu ni dovoljeno priti do otroka. Potem se je zdrznila. Slišala je zamolkel in čuden zvok, kot da bi nekdo s ponvijo po avtu. »'Uf, zdaj si pa nasrkala', sem si mislila.« Slišala je še enega, »kot da bi guma počila,« in še zadnjega, tako čudno se ji je zdelo, domala neverjetno, da je šla pogledat.

Ko je prišla na ulico, se je neki gospod v beli majici glasno zadrl: »Pojdi mi pomagat!« Kot da bi bila v transu, je brez razmisleka priskočila na pomoč, videla mlako krvi, tam Danijelo, ji ponudila pomoč. Šele po nekaj trenutkih je pomislila, saj res, kje je pa strelec? Ta pa je sedel mrtev v avtu.

Dejansko junakinjo so po koncu povabili na kozarec vode. Zagledala se je v svoje popolnoma okrvavljene roke in si mislila, »ah, kaj bom šla takšna, se grem raje umit ...« Potem si je okoli vratu ovila še mokro brisačo, pol ure nič delala, globoko dihala, mora, kot pravi, je še ni tlačila.

V roki še
 stiskal pištolo

Govorice o tem, da policija ni ukrepala kljub več Danijelinim prijavam, da ji Andrej resno grozi, so na PU Ljubljana postale predmet strokovnega nadzora. Nazadnje ga je menda prijavila včeraj zjutraj, torej le nekaj ur, preden se je zgodila tragedija. Eden od domačinov nam je vedel povedati, da ju je celo videl pred vrtcem oziroma trgovino Tuš prek ceste, kako se glasno prerekata in zatem naj bi Danijela poiskala pomoč mož postave. Tudi na PU Ljubljana potrjujejo, da je generalni direktor policije Stanislav Veniger odredil strokovni nadzor »s poudarkom na odkrivanju in preiskovanju kriminalitete na področju družinskega nasilja in v povezavi z obravnavo okoliščin kaznivega dejanja, ki se je zgodilo na Rodici«.

Sicer so znane še nekatere podrobnosti o umoru in samomoru, o katerem je bil ljubljanski OKC obveščen kako minuto po 13. uri. Ob prihodu na kraj streljanja so preiskovalci zločinov naleteli na grozljiv prizor. Dotlej so namreč imeli le informacijo, da se neki moški pred vrtcem krega z vrtčevsko kuharico, ko pa je počilo, so se vsi drugi, ki so bili v bližini, panično razbežali. Ob vrtčevskem kombiju je ležala mrtva Danijela, v svojem svetlo zelenem seatu pa sedel močno krvaveči Andrej, ki je bil prav tako že mrtev.

Potrdile so se izpovedi domačinov, da je bila Danijela kot kuharica zaposlena v vrtcu na Viru, ki pa ga prenavljajo, zato so hrano tja vozili z Rodice. Le nekaj trenutkov, preden se je zgodilo, je Danijelo z Vira na Rodico pripeljal vrtčevski šofer, kamor sta pripeljala umazano posodo, da bi jo odnesla v kuhinjo. V tistem se je pred njo pokazal Andrej, v rokah je držal potezno puško. In čeprav nam je ena od sosed razlagala, da je slišala tri strele »Najprej dva, malce pozneje pa še enega«, je bilo pokov še več.

Preiskovalci so namreč ugotovili, da je iz potezne puške streljal kar štirikrat; trikrat v vrtčevski kombi, v Danijelo pa le enkrat, in sicer natančno v levo stran prsnega koša. Bil je to kajpak smrtonosni zadetek, 39-letnica se je zgrudila mrtva. Mirno se je obrnil in se vrnil v svoj avto. Sedel je na voznikov sedež, odložil puško in vzel pištolo. Nameril je v sence in sprožil. Tisti, ki so 58-letnika videli med prvimi, se spominjajo, da je v roki še stiskal kos orožja, ki je bil zanj usoden. Med preiskavo leona so sicer poleg morilske potezne puške in samomorilske pištole odkrili še revolver in avtomatsko puško. Pomenljivo je, da je Andrej za vse najdene kose orožja imel dovoljenja, pa ne le za te štiri, ampak še za več kosov.