Zaradi vloge se je zvezdnik odpovedal seksu
Nekateri igralci se že s skoraj nezdravo obsedenostjo posvetijo svojim projektom. V lik se v celoti potopijo, se v njem tako rekoč izgubijo in med snemanjem prenehajo obstajati. Obstaja le še njihov filmski alter ego, tudi ko se kamere že nehajo vrteti. Tako predan pristop se je v zadnjih letih znašel v središču kritik in igralsko srenjo razdelil na dva pola.
Na tiste, ki metodični pristop označujejo za nevarnega, bahavega, ga enačijo celo z boleznijo, kot menijo zvezdniki, kot so Brian Cox, David Harbour in Mads Mikkelsen. In na tiste, ki ga zagovarjajo. Med slednjimi je jasen in glasen tudi Andrew Garfield.
»Moti me, da so metodično igro nekateri odslovili kot popolno sranje,« pravi, čeprav priznava, da je k zmotnim pogledom prispevalo to, da jo nekateri igralci izrabljajo kot izgovor, da se do soigralcev in drugih vedejo kot bedaki.
Postati svoj lik. To je v osrčju metodične igre, pri čemer pa Garfield poudarja, da je proces predvsem notranji. »To je zelo oseben proces. In nikakor ne pomeni, da se nenehno vedeš kot kreten do vseh okoli. V resnici gre za to, da v določenih okoliščinah ostajaš povsem zvest svojemu alter egu, a si vseeno še vedno lahko prijazen in povsem normalno človeško bitje, ki lik opusti, ko je to treba, in se nato spet povsem potopi vanj, ko to zahtevajo okoliščine. Tisti, ki tak način označujejo za sranje, so imeli zgolj smolo, da so sodelovali z ljudmi, ki so se pretvarjali, da so metodični igralci, a v resnici niso.«
Zvezdnika niso le besede. Metodično je pristopil k pripravam na vlogo jezuitskega duhovnika iz 17. stoletja v filmu Tišina, nad katerim je režijsko taktirko vihtel Martin Scorsese. Pred začetkom snemanja je s pomočjo duhovnika Jamesa Martina debelo leto prebil v proučevanju katolicizma, na duhovnih vajah, meditiral je in molil, da bi resnično razumel svoj lik, pa se je celo postil in se za pol leta zavezal celibatu.
Ker sem stradal hrane in seksa, sem doživel kar precej norih izkušenj. Vsekakor takšna vzdržnost prinaša tudi določene darove.
»Bilo je kar divje. Vsak dan sem opravil kup duhovnih vaj, zase sem ustvaril tudi povsem nove obrede. Pol leta sem prakticiral tudi spolno vzdržnost in se ogromno postil, tudi ker sem moral za vlogo izgubiti precej kilogramov,« pravi Andrew. »Ker sem stradal, tako seksa kot hrane, sem doživel kar precej norih, skoraj psihedeličnih izkušenj.«
