Umrl je sloviti režiser, ki je med slavne izstrelil Jacka Nicholsona

Zabavna industrija ne bi bila enaka brez ustvarjalnega naboja in izjemnega daru za prepoznavanje zimzelenih talentov Boba Rafelsona.

Njegov hit Pet lahkih komadov z Jackom Nicholsonom je pristal v ameriški Kongresni knjižnici.

S televizijskim šovom The Monkees, ki je bil prvi večji uspeh ameriškega režiserja in mu je prinesel emmyja, je sočasno ustanovil istoimensko glasbeno skupino, eno najuspešnejših in najbolje prodajanih v 60. letih prejšnjega stoletja, med slavne pa je izstrelil tudi Jacka Nicholsona, eno od največjih filmskih zvezd našega časa.

»Morda sem mislil, da sem jaz zagnal njegovo kariero, a v resnici je on zagnal mojo,« je iskreno dejal Nicholson, ki je zaigral v Rafelsonovem filmu Pet lahkih komadov iz leta 1970, ta je v oskarjevsko dirko stopil s štirimi nominacijami, tudi za najboljšega igralca. A ta uspešnica je bila šele prva v nizu izjemnega sodelovanja Rafelsona in Nicholsona, ki sta se podpisala tudi pod zimzelena hita Goli v sedlu in Poštar vedno zvoni dvakrat. »On je moja nadomestna družina,« je o filmarju nekoč dejal Nicholson, zdaj pa je v žalosti sklonil glavo.

Umetnik, ki je ameriškim filmom vdihnil evropsko rahločutnost, je v 90. letu življenja za vselej zaprl oči. Mirno in obdan s svojo družino.

Življenjski preobrat

Režiser, ki je pomagal utreti pot velikanom filmske umetnosti, kot so Martin Scorsese, Brian De Palma, Francis Ford Coppola in Steven Spielberg, je s Petimi lahkimi komadi postal ustvarjalna sila, ki je ni moč prezreti in se je tudi ne sme. Coppola ga je označil celo za enega največjih umetnikov in cineastov svoje generacije. Vseeno pa je Rafelson po vsakem posnetem filmu mislil, da je zadnji, »tudi zaradi tega sem skakal od enega žanra k drugemu, od pustolovščine k vesternu do romance, vedno sem namreč mislil, da je to moj zadnji film«.

S televizijskim šovom The Monkees je pomagal ustvariti istoimensko glasbeno skupino, ki je postala ena največjih. FOTO: Mark Terrill/Reuters

A čeprav se ni podpisal pod ogromno filmov, prišel ni namreč niti do števila dvajset, so zaradi izjemnega prispevka umetnosti kar trije pristali v nacionalnem registru ameriške Kongresne knjižnice. Že omenjeni Pet lahkih komadov, ki mu je prinesel oskarjevski nominaciji za najboljši film in scenarij, ter kultna hita Goli v sedlu in Zadnja predstava, pri katerih je sodeloval kot producent. Še več, cestno uspešnico Goli v sedlu je pomagal tudi financirati, saj je prav izkupiček od njegovega televizijskega šova The Monkees omogočil njeno snemanje.

Ob Bobovi smrti se je prvi oglasil pevec in bobnar Micky Dolenz, še edini živi član skupine The Monkees. Zavil je v leto 1966, ko se je zanj spremenilo vse. »Bilo je na spomladanski dan, ko sem šprical predavanja arhitekture, da sem se udeležil avdicije za novo oddajo. Boba sem sprva zamenjal za še enega igralca, ki se kot jaz poteguje za vlogo,« se je spomnil.

»Dobil sem vlogo in potlej moje življenje nikoli več ni bilo enako. Boba zdaj ni več, a sem presrečen, da sem mu nedavno poslal sporočilo, v katerem sem mu lahko povedal, kako neskončno hvaležen sem mu, da je v meni videl nekaj, česar drugi niso.«