Toma & Jerryja je ustvarjal za železno zaveso
V 96. letu je umrl ilustrator in režiser Gene Deitch. Za kratki animirani film Munro je dobil oskarja.
Odpri galerijo
V animaciji je pustil neizbrisen pečat.
Nagajiva miška Jerry in pretkani, a tudi nerodni maček Tom. Risana junaka, ki sta pred televizijske zaslone prikovala na milijone gledalcev več generacij, sta letos praznovala 80 let, in čeprav so nanju, posebno v sodobnem času, letele kritike rasizma in pretiranega nasilja, ostajata med najbolj priljubljenimi in prepoznavnimi risanimi junaki.
Zlato dobo sta morda doživela pod taktirko idejnih očetov Williama Hanne in Josepha Barbera, a svojstven pečat je na priljubljeni risanki pustil tudi ilustrator in režiser Gene Deitch, ki se je podpisal pod 13 epizod. Zato je v panogi risank zdaj zaplapolala črna zastava, saj je Gene konec minulega tedna pri častitljivih 95 letih za vselej zaprl oči.
Po koncu druge svetovne vojne si je Gene, rojen v Chicagu, začel utirati pot v svet animacije in ilustracije ter znotraj svoje industrije hitro pridobivati veljavo in pobirati priznanja. A vendar je bila njegova pot na drugo stran luže, v glavno mesto tedanje Čehoslovaške republike, tista, ki je korenito spremenila vse. V Prago se je leta 1959 prvotno namenil le za 10 dni, da bi v tamkajšnjih studiih končal svoj kratki animirani filmček Munro, saj je le tako dobil finančno podporo zanj, a Češke ni več zapustil. Usodno se je namreč zaljubil v Zdenko Najmanovo, zaradi nje ostal na Češkem in se tam poročil.
Povsem proti Genovim pričakovanjem pa je Munro 1960. osvojil oskarja za najboljši kratki animirani film in potem so se za Deitcha nenadoma začeli puliti vsi. Ponudbe za delo so prihajale z vseh koncev in tako je leta 1961 poprijel za pisalo in režijsko taktirko ter se med letoma 1961 in 1962 podpisal pod 13 epizod kultne risanke Tom in Jerry.
Genova Tom in Jerry sta bila verjetno nekoliko drugačna od predhodnih epizod. Verjetno tudi, ker so nastale na začetku 60. let v Pragi, kamor prejšnje epizode niso segle. »Zaradi železne zavese tukajšnji animatorji te risanke še videli niso. Poleg tega jim zaradi vsega nasilja niti ni bila blizu,« je dejal Deitch, ki tudi sam ni bil pretiran ljubitelj risanke, a se je podviga vseeno lotil. Tudi da bi morda tako druge risanke, ki so nastajale na Čehoslovaškem in jim je bil zelo naklonjen, začele odmevati po svetu. Čeprav se je trudil ostati zvest konceptu risanke, je vendar uvedel spremembe.
»V prejšnjih risankah, denimo, je nastopal lik temnopolte služkinje, ki so ji povrhu animatorji vselej odrezali glavo. Tega se nisem hotel iti. Lik stereotipne temnopolte služkinje sem sklenil iz risanke črtati!« To so pri studiu MGM sprejeli z navdušenjem, »a puristični ameriški oboževalci risanke so po naših epizodah pljuvali, češ da niso original«.
Deitch ni le režiral 13 epizod ikonske risanke, večino je tudi sam napisal, nadalje pa se je podpisal pod kar precej delov podobno priljubljenega mornarja in ljubitelja špinače Popaja.
Med življenjem v Pragi, kjer je tudi umrl, je ustvaril več kot 70 animiranih filmov in sedem televizijskih serij. Njegovemu obsežnemu opusu v risani umetnosti se je leta 2004 priklonila tudi kritiška srenja z nagrado Winsor McCay Award za njegov prispevek v animaciji.
Munro mu je prinesel oskarja za najboljši kratki animirani film.
Zlato dobo sta morda doživela pod taktirko idejnih očetov Williama Hanne in Josepha Barbera, a svojstven pečat je na priljubljeni risanki pustil tudi ilustrator in režiser Gene Deitch, ki se je podpisal pod 13 epizod. Zato je v panogi risank zdaj zaplapolala črna zastava, saj je Gene konec minulega tedna pri častitljivih 95 letih za vselej zaprl oči.
Usodna ljubezen
Po koncu druge svetovne vojne si je Gene, rojen v Chicagu, začel utirati pot v svet animacije in ilustracije ter znotraj svoje industrije hitro pridobivati veljavo in pobirati priznanja. A vendar je bila njegova pot na drugo stran luže, v glavno mesto tedanje Čehoslovaške republike, tista, ki je korenito spremenila vse. V Prago se je leta 1959 prvotno namenil le za 10 dni, da bi v tamkajšnjih studiih končal svoj kratki animirani filmček Munro, saj je le tako dobil finančno podporo zanj, a Češke ni več zapustil. Usodno se je namreč zaljubil v Zdenko Najmanovo, zaradi nje ostal na Češkem in se tam poročil.
Povsem proti Genovim pričakovanjem pa je Munro 1960. osvojil oskarja za najboljši kratki animirani film in potem so se za Deitcha nenadoma začeli puliti vsi. Ponudbe za delo so prihajale z vseh koncev in tako je leta 1961 poprijel za pisalo in režijsko taktirko ter se med letoma 1961 in 1962 podpisal pod 13 epizod kultne risanke Tom in Jerry.
28 epizod Popaja je ustvaril.
Genova Tom in Jerry sta bila verjetno nekoliko drugačna od predhodnih epizod. Verjetno tudi, ker so nastale na začetku 60. let v Pragi, kamor prejšnje epizode niso segle. »Zaradi železne zavese tukajšnji animatorji te risanke še videli niso. Poleg tega jim zaradi vsega nasilja niti ni bila blizu,« je dejal Deitch, ki tudi sam ni bil pretiran ljubitelj risanke, a se je podviga vseeno lotil. Tudi da bi morda tako druge risanke, ki so nastajale na Čehoslovaškem in jim je bil zelo naklonjen, začele odmevati po svetu. Čeprav se je trudil ostati zvest konceptu risanke, je vendar uvedel spremembe.
»V prejšnjih risankah, denimo, je nastopal lik temnopolte služkinje, ki so ji povrhu animatorji vselej odrezali glavo. Tega se nisem hotel iti. Lik stereotipne temnopolte služkinje sem sklenil iz risanke črtati!« To so pri studiu MGM sprejeli z navdušenjem, »a puristični ameriški oboževalci risanke so po naših epizodah pljuvali, češ da niso original«.
Deitch ni le režiral 13 epizod ikonske risanke, večino je tudi sam napisal, nadalje pa se je podpisal pod kar precej delov podobno priljubljenega mornarja in ljubitelja špinače Popaja.
Ob oskarju za Munra je leta 1964 prejel še dve oskarjevski nominaciji za kratka animirana filmčka Here’s Nudnik in How to Avoid Friendship.
Med življenjem v Pragi, kjer je tudi umrl, je ustvaril več kot 70 animiranih filmov in sedem televizijskih serij. Njegovemu obsežnemu opusu v risani umetnosti se je leta 2004 priklonila tudi kritiška srenja z nagrado Winsor McCay Award za njegov prispevek v animaciji.
Hvala, ker berete Slovenske novice.
Berite Slovenske novice prvi mesec že za 7,99 € 0,99 €!
