Šokantno priznanje znane igralke: s kamni v žepih zakorakala v vodo

Konec 11-letnega zakona, tudi če se izkaže za edini smiseln korak, nikoli ni lahek. »Ko se ni obneslo, sem morala pogledati globoko vase in najti pot iz brezna depresije. A ničesar ne obžalujem, vse je bilo del odraščanja,« se je Nicole Kidman pred leti, ko so se najhujše srčne rane že zacelile, odprla o ločitvi od Toma Cruisa leta 2001.

A tako zrelo in z distanco lahko na konec ljubezni gleda danes, ko pa je s strtim srcem le opazovala razkrajanje svoje nekdanje ljubezenske sreče, se ji je pred očmi odpiralo zgolj brezkrajno morje obupa. Zato ji je tedaj skoraj kot naročeno prišel v roke scenarij za filmsko zgodbo o Virginii Woolf, ki jo je razjedala depresija in jo nazadnje z žepi, polnimi kamenja, pognala v reko.

Že 15 let je srečna v zakonu s Keithom Urbanom. FOTO: Wade Payne/Reuters

»V tistem obdobju življenja nisem bila povsem prisebna, skoraj kot bi nase gledala od zunaj. Bila sem depresivna. Ko je prišla k meni Virginijina zgodba, sem bila kot prazna posoda, ki sem jo lahko polnila.« In napolnila jo je s trpinčeno pisateljico, tako prepričljivo, da ji je upodobitev te v filmu Ure do večnosti prinesla oskarja za najboljšo igralko.

Morda je bila na delu usoda. Ali pa je bilo zgolj naključje, da so hollywoodsko zvezdnico ravno tedaj, ko se je pred kamerami prelevila v Woolfovo, tudi v resnici preganjali notranji demoni.

»Bila sem dovzetna za njeno zgodbo, razumela sem jo. Verjetno je prav v tem čar igralskega poklica.« Četudi ga je v tistem času srčne žalosti morda vzela skoraj preveč resno, saj je prizor, ko si je Virginia z utopitvijo v reki Ouse vzela življenje, želela odigrati sama. Kakšni kaskaderji in dvojniki, Nicole si je samoiniciativno, skoraj kot bi se vanjo tudi v resnici naselil duh njenega filmskega alter ega, žepe napolnila s kamenjem in zakorakala v vodo. »Mislim, da na nevarnost niti pomislila nisem, tako me je vsrkal njen lik. Preprosto sem si žepe napolnila s kamni in zakorakala v reko. Vedno znova in znova.«

Notranjih stisk oskarjevka ni skrivala. Ne nazadnje ti tudi težave, ovire in stiske nekaj dajo, ne le odvzamejo. »Zaradi vsega sem notranje rasla, iz tega sem se učila, vse to me je oblikovalo v žensko, kakršna sem danes.« Čeprav ločitev od Toma ni bil edini razlog njenega notranjega trpinčenja. Svoje, morda še celo bolj, je dodalo tudi, da ni in ni mogla zanositi, za neuspešne so se izkazale tudi vse plodnostne terapije.

»Razmišljala sem, čemu se zame to noče zgoditi. Poskušala sem vedno znova, a vedno znova mi je spodletelo. Naredila sem vse, kar sem lahko in kar je bilo na voljo, da bi zanosila, a brez uspeha.« Zato je bil dan, ko ji je leta 2008 pod srcem začel rasti plod njene ljubezni z drugim možem Keithom Urbanom, čudežen.