Ne snema več filmov, zdaj dela vino: Postala sem zver!
Še pred slabim desetletjem se je skoraj vse v življenju Cameron Diaz vrtelo okoli videza. V vsakem trenutku je morala biti najlepša, najbolj glamurozna, najbolj izčiščena podoba same sebe – ne nazadnje je Hollywood to od ene svojih najbolj vročih in najbolje plačanih zvezdnic pričakoval in zahteval –, tudi če je to pomenilo vsakodnevno večurno sedenje pred zrcalom.
»Sediš pred ogledalom, tudi po sedem ur na dan, in začneš razčlenjevati vsak milimeter sebe,« sploh z naraščajočim številom let, česar filmska meka ne dopušča in ne priznava. Predvsem od igralk ne, ki bi morale ostati večno mlade in lepe. »To je strupeno okolje. Do samega sebe postaneš zloben.« Zato je bila svetlolaskina najboljša odločitev, da je zaradi moža Benjija Maddena in nato hčerke Raddix, ki se jima je rodila predlani, že pred osmimi leti Hollywoodu obrnila hrbet.
»Čutim s temi, ki so še vedno v tej pasti,« čeprav nikakor ni pričakovala, kako nadvse osvobajajoče bo v resnici, da je lahko skoraj povsem zavrgla vse lepotne standarde in lepotilne režime, ki so ji včasih krojili vsakdan. »Postala sem kot divja žival! Postala sem zver!«
Če ti je videz pomemben in vrednota, potem ti je Hollywood pisan na kožo, meni Cameron. A ona je od življenja želela več, zato ji tudi cena 100 milijonov, kolikor bi s ponujenimi vlogami v preteklih letih, ki pa jih je vse zavrnila, lahko zaslužila, nikakor ni bila previsoka. Ničesar ne obžaluje!
»Absolutno sem bila žrtev objektifikacije in izkoriščanja, ki sta tako prisotna v naši družbi. V vse to sem svojčas tudi verjela, težko je temu ne podleči. Težko, skoraj nemogoče se je bilo opazovati v ogledalu in se ne soditi ter presojati glede na prevladujoče lepotne standarde. In tega sem se zdaj rešila,« je dejala in priznala, da ji je za videz postalo malo mar. »Iskreno, briga me. To je zadnja stvar, o kateri razmišljam. Brez težav se ves dan, lahko tudi več dni skupaj, niti pogledam ne v ogledalo.« In kot se je nehala obremenjevati s tem, tako je tudi nehala preživljati dolge ure v negovanju same sebe. »Tudi obraza si ne umivam več.«
V kopalnici ji sicer stoji nešteto kremic, serumov in podobnega, »a morda se nanje spomnim dvakrat na mesec, kdo ve, morda bo delalo čudeže tudi le ob enem samem nanosu. Toda za kaj več mi je preprosto škoda energije.« Zanjo je pomembno le, da ostane telesno in notranje močna. »Moje telo je močno, sposobno, zakaj bi z njim grdo ravnala in bila do njega zlobna.«
Postala sem kot divja žival. Postala sem zver!
Pred desetimi leti se je filmsko upokojila, z manjšo izjemo leta 2014, ko je še zaigrala v filmski priredbi sirote Annie. A čeprav kamer niti od daleč ne želi več pogledati, je vendar ostala polno zaposlena. Le da zdaj čas in energijo usmerja v družino in svojo znamko vina Avaline, ki jo je zagnala predlani.
