Med fotkanjem na Abbey Roadu ga je skoraj zbil avto
Piši o tem, kar poznaš, pravijo. Podobno očitno velja za ustvarjanje dokumentarnih filmov, zaradi česar se je Mary McCartney, ko je sklenila zapluti v vode snemanja dokumentarcev, odločila na filmski trak prenesti zgodbo slovitega snemalnega studia Abbey Road. Prvorojenka beatla Paula McCartneyja se je tam namreč kot deklica igrala, se po njegovih hodnikih lovila in skrivala s sestrama Heather in Stello ter bratom Jamesom. Še več, v studio je zahajala že, ko je bila še v materinem trebuhu.
»Spraševala sem se, ali mi ta tema ni morda preveč blizu. Vendar sem velika ljubiteljica dokumentarnih filmov. Obožujem jih in mislim, da so uspešni prav tisti, pri katerih je tematika še posebno blizu režiserju. In film o Abbey Roadu zame ustreza temu,« je dejala McCartneyjeva. Toda čeprav je mislila, da pozna prav vsak kotiček londonskega studia, v katerem so The Beatles posneli kar 190 od svojih 210 pesmi, je šele med snemanjem dokumentarca If These Walls Could Sing (Če bi ti zidovi lahko peli) resnično začela spoznavati njegovo izjemno zgodovino. Obenem pa je stopila na pot spominov.
Podelal se je na prehodu
Vsakdo, ki je kdaj slišal za slovito liverpoolsko glasbeno četverico, ki je obnorela svet, verjetno pozna tudi tisto fotografijo, na kateri beatlesi prečkajo cesto na prehodu za pešce v ulici Abbey Road. Prav ta slavni prehod za pešce je bil eden glavnih Maryjinih virov navdiha za dokumentarec. Le da v njenem srcu nima najbolj posebnega mesta fotografija prehoda z glasbeno četverico, temveč črno-bela fotografija njene mame Linde, ki prav čez ta prehod vodi njihovega družinskega ponija Jeta, v kadru pa je tudi oče. »To je bila fotografija, ki sem jo na vsak način želela vključiti. Opominja me namreč na mamino ljubezen do živali. Zanje je kršila pravila, in to je bilo kršenje pravil iz pravih razlogov,« je dejala Mary, ob čemer ji je oče Paul navrgel še anekdoto, ki je prej ni poznala. »Živeli smo zelo blizu studia. Enkrat, ko je Stella pripeljala Jeta do studia, pa se je ta ustavil sredi prehoda in se nanj, briga ga, podelal!«
190 pesmi od skupaj 210 so The Beatles posneli v studiu na Abbey Roadu.
V snemanje je vložila svoje srce, zaradi česar je bila še toliko bolj živčna, ko je film prvič pokazal očetu. »Peljala sem ga v kino, ves čas predvajanja pa sem upala in si želela, da bi mu bil všeč. Naslednji dan sem naletela na znanca, ki mi je povedal, da je srečal mojega očeta in da mu ta ni in ni nehal pripovedovati o filmu. Očitno je bil zadovoljen. Verjetno tudi, ker sem ga s filmom spomnila na tiste časa in vse, kar je tedaj doživel.« A čeprav mu je bil hčerin izdelek všeč, bi ga kaj kmalu lahko tudi spravil v bolnišnico. Med snemanjem dokumentarca je Mary namreč želela poustvariti naslovnico slavnega albuma iz leta 1969. Tisto, ko beatlesi prečkajo Abbey Road na prehodu za pešce. »Z očetom sva zapuščala studio. Tedaj sem mu rekla, naj gre čez cesto, da ga pri tem fotografiram. On pa je kar stekel čez in avto se sploh ni ustavil.« Pri tem je še dodala, da je bilo McCartneyjevo bližnje srečanje z avtomobilom, ki bi ga skoraj zbil, videti precej smešno.
Zajeten del dokumentarca sicer pripoveduje o The Beatles, a pove tudi zgodbo drugih velikanov, ki so ustvarjali med stenami slavnega studia. »Toliko ljudi pride do prehoda za pešce pri Abbey Road, ne pridejo pa v notranjost, kjer je velik delovni vrvež, zato sem želela gledalca popeljati v notranjost,« je dejala Mary, ki je med drugim pred kamere postavila tudi Eltona Johna, Noela in Liama Gallagherja, basista skupine Pink Floyd Rogerja Watersa. »Vsaka oseba pripoveduje svojo zgodbo, različne vidike tega, kar dela Abbey Road celotnega.«
