DŽIN

Kraljičin džin že v prodaji, v Slovenijo ga žal ne bo

Je ena najljubših pijač Elizabete II. V palači ponujajo prav posebnega z zelišči z njenega vrta.
Fotografija: Njeni najljubši pijači sta džin in penina. FOTO: Yui Mok/getty Images
Odpri galerijo
Njeni najljubši pijači sta džin in penina. FOTO: Yui Mok/getty Images

Buckingahmska palača je začela prodajati prav poseben džin, ki vsebuje sestavine z vrta kraljičinega londonskega doma. Denar od prodaje, steklenica stane 40 funtov oziroma 44 evrov, bo namenjen ohranitvi ter obnovi kraljeve umetniške zbirke. Zanjo skrbi posebni sklad Royal Collection Trust, ki pa je zaradi pandemije in ukrepov, ki so sledili, izgubil ogromno denarja, ki ga v glavnem dobijo od prodaje vstopnic za razne galerije, kraljeve palače in podobno.
Aromatiziran je s citrusi in 12 zelišči. FOTO: Royal Collection Trust Via Reuters
Aromatiziran je s citrusi in 12 zelišči. FOTO: Royal Collection Trust Via Reuters

Do konca sezone naj bi utrpel kar 33 milijonov evrov izgube. Vsaj nekaj manka, upajo, bodo pokrili s prodajo omenjenega džina, ki je sicer v predprodaji na voljo tudi v spletni trgovini sklada, a dostave v Slovenijo žal ne bo.


»Pijača je aromatizirana s citrusi in 12 zelišči, od katerih večina prihaja z vrta Buckinghamska palače, denimo citronka, glogove jagode, lovor in murvini listi,« so ob izdaji pijače zapisali v kraljevem skladu, kjer so zelo ponosni na vrt, ki se razteza za Buckinghamsko palačo, saj daje domovanje kar 30 vrstam ptic in prek 250 vrstam divjega cvetja, poleg tega je v vrtu zasajenih še 40 različnih vrst dreves, med katerimi ima prav posebno mesto murva.
 

Nora ideja


Množično so jo po Angliji začeli zasajati v času vladavine kralja Jakoba I. Po njem je poimenovana tudi vrsta murve, katere sadeži imajo zelo bogat in intenziven okus. Govori se, da naj bi kralj Jakob po Londonu in njegovi okolici zasadil na stotine murv, saj je želel zagnati proizvodnjo svile, ki bi konkurirala Franciji in Italiji, ki sta prednjačili na tem področju, ter tako obogateti.


In ker se sviloprejke hranijo izključno z murvinimi listi, je kralj uvozil ogromno mladih dreves in jih je ponujal premožnim Angležem, ki bi si želeli ustvariti svojo plantažo. Eno takšnih, veliko dober hektar in pol, je zasadil tudi sam ob palači St. James ter z zamislijo navdušil še ženo, ki je prav tako imela svojo plantažo murv, na kateri je postavila še gojilnico sviloprejk. A kralj je napravil usodno napako – posadil je črne murve, ki se v glavnem gojijo zaradi njihovih okusnih sadežev, sviloprejke pa se hranijo z listi bele murve. S svilo ni bilo nič, se je pa do danes ohranilo precej dreves, ki so jih v 17. stoletju zasadili kralj Jakob in drugi plemiči, prepričani, da bodo obogateli s sviloprejkami. Kako to, da kraljevi svetovalci niso opazili napake oziroma Jakoba nanjo niso opozorili, ni znano.


Nekateri menijo, da se jim je zdela ideja preveč nora in je niso jemali resno oziroma niso zares verjeli, da bi lahko z nekaj drevesi obogateli, kot je to uspelo Franciji in Italiji, spet drugi so prepričani, da je šlo zgolj za površnost in nevednost ljudi, ki se pač niso spoznali na murve, sviloprejke in svilo. 

Več iz te teme:

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas