Iranski filmar z gladovno stavko dosegel izpustitev
Raje se izstrada do smrti, kot da bi za zapahi iranskega zapora po krivici preživel še naslednjih nekaj let. Tako se je sredi minulega tedna odločil iranski filmar Džafar Panahi, ki je po šestih mesecih v zaporu poskušal izpustitev doseči še z gladovno stavko. »To bom počel, dokler mojega mrtvega telesa ne bodo osvobodili iz zapora,« je v sredo začel zavračati hrano, vodo in zdravila. Protest z lastnim telesom se mu je obrestoval, saj so ga v petek, po dveh dneh gladovne stavke, iranske oblasti ob plačilu varščine izpustile na prostost.
Priznanega cineasta, čigar filmi so prejeli nagrade na vseh glavnih evropskih filmskih festivalih, so aretirali julija lani, še preden se je septembra začel val protestov, ki pretresajo iranski režim. Odslužiti bi moral šestletno zaporno kazen, ki so mu jo izrekli že leta 2010, potem ko so ga obsodili zaradi propagande proti sistemu in mu tudi za 20 let prepovedali filmsko ustvarjanje in dajanje kakršnih koli intervjujev domačim ali tujim medijem. Toda vrhovno sodišče v Teheranu je oktobra naslednje leto to obsodbo razveljavilo in odredilo ponovno sojenje, kar je v njegovi pravni ekipi vzbudilo upanje, da bi ga lahko izpustili. Vsaj do lanskega poletja, ko je znova moral za zapahe.
V zaporu je bil slabih sedem mesecev.
Enajstega julija je pristal v zloglasnem teheranskem zaporu Evin. A čeprav je prejšnji mesec že kazalo, da bi sodstvo lahko odredilo njegovo izpustitev, je ostal za rešetkami, zato se je oklenil še zadnje rešilne bilke. »Danes, tako kot mnogi ljudje, ujeti v Iranu, nimam druge izbire, kot da protestiram proti temu nečloveškemu vedenju s svojim najdražjim – svojim življenjem,« je napovedal gladovno stavko in dodal, da bo v znak protesta proti »nezakonitemu in nečloveškemu ravnanju pravosodnega in varnostnega aparata in zapiranju talcev« stavkal bodisi do izpustitve bodisi do smrti. In to kockanje se mu je ob pomoči družine, odvetnikov in predstavnikov iz sveta filma izplačalo. »Dva dneva po začetku gladovne stavke za svobodo je bil izpuščen,« so potrdili tako nevladna organizacija Center za človekove pravice v Iranu (CHRI) s sedežem v ZDA kot Panahijevi podporniki in filmski soustvarjalci.
Priznani režiser je leta 2000 prejel zlatega leva na beneškem filmskem festivalu za film Krog, pet let pozneje mu je film Taksi na Berlinalu prinesel zlatega medveda, leta 2018 pa je v Cannesu dobil odličje za scenarij filma Trije obrazi. V svojem zadnjem filmu Brez medvedov, ki je v Benetkah prejel nagrado žirije, se dotika pomanjkanja svoboščin v državi, ki se pretirano oklepa tradicije.
