SLOVO
Filmski čarodej preminil na rojstni dan
Ron Cobb je sodeloval pri Indiani Jonesu, Osmem potniku, Vojni zvezd, Nazaj v prihodnost. Začel v Disneyjevih studiih.
Odpri galerijo
V Cobbovi domišljiji so zrasle mnoge scene Osmega potnika. FOTO: 20th Century Fox
Nismo ga gledali na velikem platnu. Prav tako nismo opazili njegovega imena v začetnih ali odjavnih špicah filmov, saj jim običajno ne namenjamo pozornosti dlje kot do imen igralcev, režiserja in morda še scenarista. Pa vendar so prenekateri filmski svetovi, ob kateri smo pošteno pobuljili, zaživeli predvsem zaradi Rona Cobba.
Risarja, striparja, konceptualnega umetnika, ki je z bujno domišljijo, spretnimi prsti in izjemnim risarskim darom ustvaril zunajzemeljska bitja iz Vojne zvezd, si zamislil vesoljsko ladjo Osmega potnika ter časovni stroj uspešnice Nazaj v prihodnost, oblikoval notranjost matičnega vesoljskega plovila znanstvenofantastičnega filma Bližnja srečanja tretje vrste, si zamislil vrste orožij, s katerimi so se bojevali v filmu Konan Barbar. In še bi lahko naštevali.
»Razžalostila nas je novica o smrti Rona Cobba, ki je ustvaril nekatere od najbolj nepozabnih likov Vojne zvezd, ogromno pa je prispeval tudi k filmom E.T. vesoljček, Indiana Jones in lov za izgubljenim zakladom, Nazaj v prihodnost ter vrsti drugih. Pogrešali ga bomo,« so zapisali na uradni strani megauspešne filmske franšize Vojna zvezd. Izjemnemu umetniku, ki je umrl na svoj 83. rojstni dan, pa so se poklonili tudi mnogi drugi, med prvimi Mark Hamill, najbolj znan kot Luke Skywalker iz filmov Vojne zvezd.
Začel je kot ustvarjalec Disneyjevih risank, četudi so ga v resnici bolj pritegnile manj pravljične plati življenja. »Privlačijo in fascinirajo me stresne situacije, ljudje v krizi. Zato rad ustvarjam umetne, izmišljene krize. Svetove in situacije, ob katerih si človek reče, da bi se to tudi v resnici lahko primerilo. Ali da se ob njih vpraša, kaj storiti in kako se odzvati, če se to v resnici dogodi.« In verjetno so bili prav zato znanstvenofantastični svetovi, ki pa hkrati prikazujejo naše možne prihodnosti, Robu kot pisani na kožo.
Pisalo se je leto 1974, ko je v njegovi karieri risarja nastal tektonski premik. Tedaj je od risank in stripov prestopil k celovečercem, ko je sodeloval pri režijskem prvencu Johna Carpenterja Temna zvezda, ki je scenarij spisal z Danom o'Bannonom. Ta pa je svoj pečat pet let pozneje pustil tudi pri Osmem potniku. Prav tako kot Cobb, ki za omenjeni film ni izrisal zgolj kultne vesoljske ladje Nostromo, ampak je njegov predlog o jedki krvi nezemljanov rešil tudi morebitno luknjo v zgodbi, čemu vesoljska posadka nezemeljskih krvoločnih bitij preprosto ne ustreli. S tema filmoma pa so se Cobbu na stežaj odprla vrata v svet hollywoodskih velikih produkcij.
Za Konana Barbara, ki je med zvezde izstrelil avstrijskega hrusta Arnolda Scwarzeneggerja, je Ron izrisal na stotine risb za snemalno podlago, pri čemer je posebno pozornost namenil orožju. Prav pri tem projektu pa je risar vzbudil pozornost Stevena Spielberga, ki se je v studiu le nekaj metrov naprej ukvarjal z danes kultnim akcijskim filmom Indiana Jones in lov za izgubljenim zakladom.
»Predlagal sem mu nekaj idej, kako bi neki prizor boljše izgledal z drugega kota, ki mu takoj sledi bližnji posnetek,« kar je bil začetek plodovitega prijateljstva, ki je botrovalo rojstvu ikonskega E. T. vesoljčka. Nad Cobbovim svežim pristopom in idejami je bil Spielberg namreč tako navdušen, da mu je želel prepustiti režijo svojega naslednjega filma, ki bi povedal zgodbo družine, ta naj bi 1955. na svoji kmetiji naletela na nezemljane. A ker ti niso dali privoljenja, grozili so celo s tožbo, je Cobb predlagal nekoliko drugačno, a primerljivo zgodbo. Dokler se ni zapletlo pri stroških izvedbe, ki so postali astronomski. Projekt je bil ustavljen.
A se je vmešal Spielberg in postregel z idejo o dečku, ki ščiti zapuščenega nezemljana. Kar je začetek slovitega E. T. vesoljčka. In čeprav je režijo nazadnje vendar prevzel Spielberg, je Cobb vseeno nepričakovano dobil kuverto s skoraj pol milijona dolarjev. »Vselej, ko so me prijatelji spraševali, kako sem sodeloval pri E. T.-ju, sem odgovoril, da ga nisem režiral.«
Nekateri najbolj dodelani nezemljani iz Vojne zvezd so njegova stvaritev. FOTO: Twitter
Risarja, striparja, konceptualnega umetnika, ki je z bujno domišljijo, spretnimi prsti in izjemnim risarskim darom ustvaril zunajzemeljska bitja iz Vojne zvezd, si zamislil vesoljsko ladjo Osmega potnika ter časovni stroj uspešnice Nazaj v prihodnost, oblikoval notranjost matičnega vesoljskega plovila znanstvenofantastičnega filma Bližnja srečanja tretje vrste, si zamislil vrste orožij, s katerimi so se bojevali v filmu Konan Barbar. In še bi lahko naštevali.
Poklonil se mu je tudi Luke Skywalker
»Razžalostila nas je novica o smrti Rona Cobba, ki je ustvaril nekatere od najbolj nepozabnih likov Vojne zvezd, ogromno pa je prispeval tudi k filmom E.T. vesoljček, Indiana Jones in lov za izgubljenim zakladom, Nazaj v prihodnost ter vrsti drugih. Pogrešali ga bomo,« so zapisali na uradni strani megauspešne filmske franšize Vojna zvezd. Izjemnemu umetniku, ki je umrl na svoj 83. rojstni dan, pa so se poklonili tudi mnogi drugi, med prvimi Mark Hamill, najbolj znan kot Luke Skywalker iz filmov Vojne zvezd.
Začel je kot ustvarjalec Disneyjevih risank, četudi so ga v resnici bolj pritegnile manj pravljične plati življenja. »Privlačijo in fascinirajo me stresne situacije, ljudje v krizi. Zato rad ustvarjam umetne, izmišljene krize. Svetove in situacije, ob katerih si človek reče, da bi se to tudi v resnici lahko primerilo. Ali da se ob njih vpraša, kaj storiti in kako se odzvati, če se to v resnici dogodi.« In verjetno so bili prav zato znanstvenofantastični svetovi, ki pa hkrati prikazujejo naše možne prihodnosti, Robu kot pisani na kožo.
Pri Konanu Barbaru je posebno pozornost posvetil orožju. FOTO: Press Release
Pisalo se je leto 1974, ko je v njegovi karieri risarja nastal tektonski premik. Tedaj je od risank in stripov prestopil k celovečercem, ko je sodeloval pri režijskem prvencu Johna Carpenterja Temna zvezda, ki je scenarij spisal z Danom o'Bannonom. Ta pa je svoj pečat pet let pozneje pustil tudi pri Osmem potniku. Prav tako kot Cobb, ki za omenjeni film ni izrisal zgolj kultne vesoljske ladje Nostromo, ampak je njegov predlog o jedki krvi nezemljanov rešil tudi morebitno luknjo v zgodbi, čemu vesoljska posadka nezemeljskih krvoločnih bitij preprosto ne ustreli. S tema filmoma pa so se Cobbu na stežaj odprla vrata v svet hollywoodskih velikih produkcij.
Vzbudil Spielbergovo pozornost
Za Konana Barbara, ki je med zvezde izstrelil avstrijskega hrusta Arnolda Scwarzeneggerja, je Ron izrisal na stotine risb za snemalno podlago, pri čemer je posebno pozornost namenil orožju. Prav pri tem projektu pa je risar vzbudil pozornost Stevena Spielberga, ki se je v studiu le nekaj metrov naprej ukvarjal z danes kultnim akcijskim filmom Indiana Jones in lov za izgubljenim zakladom.
1974.
je začel ustvarjati za celovečerce.
je začel ustvarjati za celovečerce.
»Predlagal sem mu nekaj idej, kako bi neki prizor boljše izgledal z drugega kota, ki mu takoj sledi bližnji posnetek,« kar je bil začetek plodovitega prijateljstva, ki je botrovalo rojstvu ikonskega E. T. vesoljčka. Nad Cobbovim svežim pristopom in idejami je bil Spielberg namreč tako navdušen, da mu je želel prepustiti režijo svojega naslednjega filma, ki bi povedal zgodbo družine, ta naj bi 1955. na svoji kmetiji naletela na nezemljane. A ker ti niso dali privoljenja, grozili so celo s tožbo, je Cobb predlagal nekoliko drugačno, a primerljivo zgodbo. Dokler se ni zapletlo pri stroških izvedbe, ki so postali astronomski. Projekt je bil ustavljen.
A se je vmešal Spielberg in postregel z idejo o dečku, ki ščiti zapuščenega nezemljana. Kar je začetek slovitega E. T. vesoljčka. In čeprav je režijo nazadnje vendar prevzel Spielberg, je Cobb vseeno nepričakovano dobil kuverto s skoraj pol milijona dolarjev. »Vselej, ko so me prijatelji spraševali, kako sem sodeloval pri E. T.-ju, sem odgovoril, da ga nisem režiral.«
