Z drogami prišli tudi nezemljani

V 90. letih se je hitro začela vzpenjati po lestvici mladih obetavnih zvezd. A namesto da bi kot ena najbolj priljubljenih izpolnila pričakovanja in sčasoma postala del hollywoodske smetane, je Amanda Bynes zavila na pot samouničenja. Leta 2013 je doživela živčni zlom ter pristala v ustanovi za duševne bolezni. Nato je počasi vse potihnilo, igralka pa si je poiskala pomoč ter poskušala spet utiriti svoje iztirjeno življenje. To ji je uspelo, saj se je otresla drog, napovedala vrnitev pred kamere in se namenila končati srednjo oblikovno šolo.

Pot v pogubo se je začela že 2010, ko je ob Emmi Stone zaigrala v filmu Lahka punca. »Same sebe nisem mogla gledati, moja igra je bila, milo rečeno, zanič. Vedela sem, da moram igro obesiti na klin,« je zavila na mučno pot spominov. »Takrat sem bila zadeta od marihuane, zato ne morem reči, ali je šlo za psihozo, ki jo povzročijo droge, ali ne, a trava in film sta čudno učinkovala name.« Učinek je bil tako močan, da se je poslovila od sveta filma. Stopila je čez rob in padla v brezno, ki bi jo skoraj uničilo. »Nehala sem igrati in se začela družiti s sumljivimi ljudmi. Osamila sem se od vseh, ki sem jih poznala. Droge so me povsem vsrkale. Moj svet je postal temen, žalosten.«


Začela je z marihuano in alkoholom. Parkrat je poskusila kokain, a zanj spoznala, da pač ni njena najljubša omama. Na veliko je jemala ekstazi in aderal, ki ga zdravniki predpisujejo pri motnjah pozornosti. Pod vplivom drog je imela občutek, da so se je polastili nezemljani. »Zadrogirana sem imela čuden občutek, kot da sebe ne nadzorujem več jaz, temveč so moje telo zavzeli vesoljci in me upravljali.«