Prvi na Luni tudi prvi na oskarjih?

Na filmskem festivalu v Benetkah je bila uspešna premiera filma Prvi človek o prvem poletu na Luno leta 1969, toda Buzz Aldrin, drugi človek na Luni, nad njim ni bil navdušen. Razjezilo ga je, da niso prikazali postavljanja ameriške zastave na našem naravnem satelitu. V protest je 88-letni astronavt v nedeljo na spletu objavil fotografijo, na kateri postavlja zastavo, ob njej pa zapisal, da je ponosen, da je Američan.

Zakaj se je z oskarjem nagrajeni režiser filma Damian Chazelle odločil, da postavljanja zastave ne prikaže, ostaja skrivnost. Nekateri so prepričani, da poskuša s tem dejanjem zmanjšati političnost celotnega podviga. Poleg tega je filmska upodobitev Aldrina nekoliko ostra. Igralec Corey Stoll ga prikazuje kot odbijajočega širokoustneža, ki je odkrito ambiciozen in ga nihče ne more prenašati. Prav tako je ciničen in nesočuten.
Zvezdnik filma je Ryan Gosling, ki igra Neila Armstronga.

Zgodba se začne leta 1961, ko se Združene države spustijo v vesoljsko dirko s Sovjetsko zvezo. Poznavalci so prepričani, da bo film prejel veliko oskarjev. Težnje k nepolitičnosti filma je zagovarjal tudi Gosling, ki je dejal, da je bil pristanek na Luni dosežek za vse človeštvo, ne zgolj za Američane.


Ta izjava je še bolj odjeknila, politiki so malone tekmovali, kdo bo Goslinga bolj popljuval. Marco Rubio je dejal, da je izjava nora, ker so za celoten projekt plačali Američani in ga tudi izvedli. Gosling, ki prihaja iz Kanade, je dodal, da je bil Armstrong, ki je umrl leta 2012, zelo skromen človek, ki je ves čas opozarjal, da je šlo za dosežek 400.000 ljudi, ki so omogočili odpravo Apollo 11.


Gosling se je pogovarjal s številnimi člani njegove družine in tudi njegovimi prijatelji, tako da je dobil vtis, kakšen človek je bil.
Koproducent filma je Steven Spielberg, v njem pa nastopa tudi Claire Foy kot Janet Armstrong. Film Prvi človek je eden izmed 21 produkcij, ki tekmujejo za beneškega zlatega leva. Podelili ga bodo 8. septembra.