BERNARD ARNAULT

Najbogatejši Evropejec navdih za poslovno pot dobil od taksista

Objavljeno 07. oktober 2019 21.20 | Posodobljeno 07. oktober 2019 15.57 | Piše: Staš Ivanc

Najbogatejši Evropejec, šef skupine LVMH, je svoj imperij zgradil s prevzemi luksuznih blagovnih znamk.

Z ženo Hélène Mercier na državniški večerji v Beli hiši v čast francoskega predsednika Emmanuela Macrona FOTOgrafije: Reuters
Bernard Arnault, vrhovni šef skupine LVMH oziroma Louis Vuitton Moët Hennessy, največjega proizvajalca luksuznih izdelkov na svetu, je poleti postal drugi najbogatejši zemljan, pri čemer je prehitel drugouvrščenega Billa Gatesa, ustanovitelja Microsofta, ki v sedmih letih Bloombergove lestvice milijarderjev še ni bil nižje od tega. Njegovo bogastvo so ocenili na slabih 108 milijard dolarjev (98 milijard evrov). Pred njim je le ustanovitelj in šef Amazona Jeff Bezos, ki ima še nekaj milijard prednosti. Ker pa so borze precej živahna reč, se je vmes že zgodilo, da je Arnault po nekaj tednih na drugem mestu zdrsnil nazaj na tretje. Še vedno pa je najbogatejši Evropejec.

Od gradbenika do modnega magnata

Bernard Arnault se je rodil 5. marca 1949 v francoskem Roubaixu. Iz njegovega otroštva ni prav veliko znanega razen nekaj malega o šolanju, ki ga je končal leta 1971 z magistrskim nazivom na prestižni politehnični fakulteti v Palaiseauju. Veliko bolj pa je znana njegova kariera. Takoj po študiju se je kot inženir zaposlil v očetovem podjetju. Jean Leon Arnault je bil tovarnar in lastnik gradbenega podjetja Ferret-Savinel in njegov sin je kmalu pokazal, da je več kot dostojen naslednik.
image
REUTERS S sinom Alexandrom se je srečal z Donaldom Trumpom le dober teden pred njegovim imenovanjem za predsednika ZDA.

A gradbeništvo ni bilo to, kar je iskal mladi Bernard. Kakor je povedal nedavno v intervjuju za britanski poslovni časnik Financial Times, mu je dal misliti dogodek iz New Yorka. Ko je sedel v značilnem newyorškem rumenem taksiju, je vprašal voznika, ali kaj pozna Francijo. »Ni vedel, kdo je predsednik, vedel pa je, kdo je Dior,« je povedal Arnault.

To je mladeniča spodbudilo, da je začel spreminjati podobo družinskega podjetja. Do leta 1976 je prepričal očeta, da je prodal gradbeni del družbe in se z novim imenom Férinel preusmeril v nepremičnine, še posebno počitniške. Bernard Arnault se je že do leta 1974 toliko izkazal, da ga oče imenoval za šefa razvoja podjetja, leta 1977 je postal izvršni direktor, dve leti pozneje pa še predsednik družbe.
Arnaultovi časniki
Leta 1993 je kupil francoski ekonomski časopis La Tribune. Ker pa nakup kljub 150-milijonski investiciji ni obrodil sadov, je časnik leta 2007 prodal in kupil drug poslovni časopis Les Échos, in sicer za 240 milijonov evrov.

Vzpon in vzpon

Nato pa se je začelo pravo delo. Leta 1984 je z lobiranjem pri francoski vladi prevzel vajeti tekstilne družbe Boussac, ki je bila v precejšnjih težavah. A Boussac je bil lastnik modne blagovne znamke Christian Dior, veleblagovnice Le Bon Marché, trgovine Conforama in proizvajalca plenic Peaudouce. A Bernarda so zanimale le fine stvari in je razprodal skoraj vse premoženje Boussaca razen Diorja in Bon Marchéja.
image
REUTERS S hčerko Delphine, podpredsednico uprave Louisa Vuittona, na tednu moške mode v Parizu

Leta 1987 je z združitvijo Louisa Vuittona in Moëta Hennessyja nastala nova skupina z luksuznimi izdelki LVMH. A združitev se je končala s popolnoma sprtima šefoma obeh družb Henrijem Racamierjem in Alainom Chevalierjem. Sedeminsedemdesetletni Racamier je v Arnaultu videl zaveznika, ta pa je imel drugačne načrte, saj je imela družba Louis Vuitton v lasti pravice do Diorjevih parfumov. S Chevalierjevo pomočjo in irsko pivovarsko družbo Guinness je julija 1988 za poldrugo milijardo dolarjev odkupil 24-odstotni delež skupine LVMH, da bi pridobil dovolj glasovalskih pravic in ustavil razpad družbe. Nato je vložil še 1,1 milijarde dolarjev in si zagotovil 43,5 odstotka delnic LVMH in 35 odstotkov glasov.
Istega leta ga je nadzorni svet soglasno imenoval za predsednika upravnega odbora. Sledila je hitra širitev modnega imperija: Arnault je nabavljal same luksuzne modne blagovne znamke: Céline, Berluti, Kenzo, Guerlain, Marc Jacobs, Thomas Pink, Fendi in DKNY, v skupino LVMH pa spadajo tudi blagovne znamke TAG Heuer, De Beers in Bulgari.

Odtlej je Bernard Arnault skupino LVMH preoblikoval v eno največjih luksuznih družb na svetu. V enajstih letih sta prodaja in dobiček zrasla za petkrat, vrednost podjetja pa se je povečala za petnajstkrat. Toda Arnault ni hotel totalnega nadzora in se je zavzemal za decentralizacijo podjetja: posamezne blagovne znamke delujejo kot neodvisne družbe. Njegovo načelo je, da uspešne in uveljavljene blagovne znamke pomagajo tistim, ki se šele razvijajo.

Skupina LVMH je vlagala še v številna druga podjetja, od malezijskega investicijskega sklada 1MDB prek jahtnega posla do največje francoske verige supermarketov Carrefour, že leta 1999 pa je investirala v mlado, a obetavno izposojevalnico devedejev. Njeno ime je Netflix.

Družinski posel

Arnault ima pet otrok in vsi delajo v družinskem imperiju. Hči Delphine je podpredsednica uprave pri Louisu Vuittonu in velja za njegovo naslednico. Bernard Arnault je bil dvakrat poročen, poleg Delphine pa ima še štiri sinove. S prvo ženo Anne Dewavrin je bil poročen od leta 1973 do 1990, z njo pa ima Delphine in sina Antoina. Z drugo ženo Hélène Mercier, kanadsko pianistko iz Quebeca, se je poročil leta 1991; z njo ima tri sinove: Alexandra, Frédérica in Jeana.
image
REUTERS Dior je bila modna znamka, s katero se je začel vzpon Arnaultovega imperija. FOTO: Reuters

Mimogrede, ko so v Franciji v osemdesetih letih prejšnjega stoletja oblast prevzeli socialisti, predsednik republike pa je postal François Mitterrand, so se Arnaultovi preselili v ZDA. Bernard se je veliko bolje razumel z desnosredinskim politikom iz Zveze za ljudsko gibanje (UMP), poznejšim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem, saj je bil njegova poročna priča, ko se je poročil z drugo ženo Cécilio Ciganer-Albéniz.
Njegov je tudi Orient Express
Skupina LVMH ima v lasti tudi 23-nadstropno stolpnico LVMH Tower v New Yorku, smučarsko središče Cheval Blanc v Courchevelu, hotel Cipriani v Benetkah (tam se je hollywoodski zvezdnik George Clooney leta 2016 poročil z Amal Alamuddin), vlakovno linijo Orient Express in luksuzne hote​le na Karibih, Maldivih ter v St. Tropezu in Parizu.

Arnault je imel 70-metrsko raziskovalno ladjo Amadeus, predelano v udobno potovalno plovilo, nakar jo je konec leta 2015 prodal in kupil malce razkošnejšo jahto Symphony, ki z dolžino 101,5 metra velja za največjo, izdelano na Nizozemskem.
Veliko bolj slovi kot odličen poslovnež in direktor, ne pa toliko kot filantrop, čeprav se prek svoje družbe vključuje v dobrodelne projekte ter podpira znanstvene in medicinske raziskave. Če Bill Gates ne bi namenil že več kot 35 milijard dolarjev za dobrodelno fundacijo, ki jo ima z ženo Melindo, bi bil še vedno drugi, morda celo prvi najbogatejši človek na svetu. Je pa njegova družina obljubila, da bo za obnovo notredamske cerkve v Parizu, ki jo je uničil požar, namenila kar dvesto milijonov evrov.

Ljubitelj umetnosti

Arnault je strasten ljubitelj sodobne umetnosti in ima v lasti številna dela velikih modernih mojstrov, od Picassa prek Yvesa Kleina in Henryja Moora do Andyja Warhola. Z mednarodnim natečajem skupine LVMH podpira tudi nadarjene oblikovalce, pri čemer zmagovalec prejme podporo za oblikovanje lastne blagovne znamke in leto mentorstva. Leta 2006 je v pariškem parku Jardin d'Acclimatation odprl tudi Fundacijo Louisa Vuittona, muzej in kulturni center, namenjen promociji umetnosti in kulture.
Leta 2013 se je razvedelo, da namerava zaprositi za belgijsko državljanstvo in da razmišlja o selitvi v Belgijo, kar je povzročilo precej direndaja v Franciji. Arnault je izjavil, da so ga napačno citirali in da nikoli ni imel namena zapustiti Francije: »Večkrat sem že ponovil, da bom še naprej živel v Franciji, kjer bom tudi plačeval davke. Zdaj sem se odločil končati ugibanje in umakniti prošnjo za belgijsko državljanstvo. O tem sem razmišljal le zato, da bi bolje zaščitil temelje, ki sem jih zgradil, da bi zagotovil kontinuiteto in stabilnost skupine LVMH, če bi se meni kaj zgodilo.« Ni pa ravno pojasnil, kakšno zvezo ima to z belgijskim državljanstvom. Najbogatejši Evropejec tako ostaja Francoz.
image
REUTERS Hennessy, temeljni del skupine LVMH, je največji proizvajalec konjaka na svetu. FOTO: Reuters
98
milijard evrov je vreden Bernard Arnault.
Deli s prijatelji