PRODAJA SE

Na prodaj Hobitovo domovanje

Objavljeno 10. julij 2019 20.13 | Posodobljeno 10. julij 2019 20.13 | Piše: E. B.

Na vrtu podeželskega posestva hišica, podobna domu Froda in Bilba. Ljubitelji Gospodarja prstanov so navdušeni predvsem nad okroglimi vrati.

V Hobitovo domovanje vodijo mogočna lesena vrata.
Slikovito in lično domovanje na angleškem podeželju, kakršnih, roko na srce, v kraljevini kar mrgoli, skriva pravi pravcati zaklad. Na vrtu se skriva poslastica za ljubitelje trilogij Gospodar prstanov in Hobit, ki sta nastali po knjižnih predlogah britanskega pisatelja J. R. R. Tolkiena: Hobitova hišica!
image
Notranjost je lično in domačno opremljena.

Poznavalci filmskih uspešnic se bodo zagotovo strinjali, da je ovalna konstrukcija posestva v Oxfordu na las podobna domu Froda in Bilba Bisagina. Hišica leži v hribu, večidel je tako povsem skrita pred radovednimi pogledi, notranjost, v katero vodijo mogočna okrogla lesena vrata, ki so po mnenju oboževalcev fantazijskih filmov zadetek v polno, pa je naravnost očarljiva in pravi izziv za notranje oblikovalce. Nadvse prikupna in domačna, jo vneto ponujajo nepremičninski agentje; primerna je tudi za kratkotrajno bivanje, predvsem pa prijetno popoldansko druženje ob čaju in pecivu.
image
Zagotovo bo pritegnila ljubitelje Gospodarja prstanov.

Žal pa Hobitova hišica ni na prodaj sama, kupiti je treba tudi glavno domovanje s prostranim zemljiščem, kar nanese poldrugi milijon evrov. No, tudi podeželska hiša, ki ponosno stoji in priteguje občudujoče poglede vse od leta 1933, ni od muh: med drugim ima pet spalnic, tri kopalnice in kar štiri dnevne prostore, primerne za druženje z gosti ali pa posedanje pred katerim od kaminov. Verjetno ni dvoma, da bodo najmlajši največ časa preživeli prav v Hobitovem domovanju …
1,5
milijona evrov je treba odšteti za pravljično domovanje.


Verjetno ni odveč niti podatek, da je sam avtor knjižnih uspešnic v Oxfordu preživel kar pol stoletja: tja se je iz rodne Republike Južne Afrike preselil ob polnoletnosti zaradi študija, prav v tem univerzitetnem središču pa sta nastala Hobit (1937.) in Gospodar prstanov (1954. in 1955.). 
Deli s prijatelji