Muzej sedme umetnosti bo v mestu angelov
V njem bodo pripovedovali zgodbo filmske ustvarjalnosti. Osvetlili bodo tudi temno plat tovrstne industrije.
Odpri galerijo
Razstavljeni bodo eksponati, ki jih Akademija zbira že desetletja. FOTO: reuters
Je mogoče na piedestal postaviti film Kitajska četrt in ga slaviti kot enega izmed največjih dosežkov sedme umetnosti 70. let, a hkrati zamolčati, da je Akademija njegovega režiserja Romana Polanskega zaradi obtožb posilstev vrgla iz svojih vrst in mu odvzela članstvo? Opevati igralskega genija Kevina Spaceyja, a se ne dotakniti dejstva, da nad njim visi kup obtožb spolnih napadov?
Pripovedovati zgodbo blišča, glamurja in neizmerne ustvarjalnosti Hollywooda, a ne tudi s prstom pokazati na njegovo gnijoče drobovje? No, odgovor bo kmalu jasen. Osem let po tem, ko je vznikla ideja, bo 14. decembra letos naposled odprl vrata muzej Akademije znanosti in filmske umetnosti.
»V Los Angelesu je ogromno kulturnega utripa. A čeprav imamo celo muzej, posvečen selfiejem, nismo imeli muzeja, ki bi pripovedoval zgodbo filmske umetnosti,« je Tom Hanks, član Akademije, dvakratni oskarjevec in eden od vodilnih v odboru muzeja, z navdušenjem najavil letošnje odprtje muzeja filma.
Filmska meka bo končno imela svoj muzej. V središču mesta angelov, Los Angelesa, nas bodo na približno 28.000 kvadratnih metrih eksponati iz zbirke Akademije filmskih umetnosti in znanosti popeljali skozi zgodovino, sedanjost in prihodnost filma, prva razstava pa ne bo slavila ameriške produkcije, ampak bodo predstavili retrospektivo animacij japonskega filmarja Mijazakija, ki se je podpisal tudi pod animirana celovečerca Princesa Mononoke in Čudežno potovanje, ki je 2001. odnesel oskarja za najboljši animirani film. Sledila bo razstava o zgodovini afroameriških filmskih ustvarjalcev in njihovem prispevku v ameriški kinematografiji.
Muzej želi namreč dati jasen znak, da svet filma ni omejen na Hollywood, njihov predstavnik pa se je odzval tudi na vprašanja prikrivanja črnih madežev na filmski zgodovini, češ da bo muzej prikazoval vse vidike filmske preteklosti, vključujoč z gibanjem #MeToo proti spolnemu nadlegovanju v tej industriji. Čeprav nekatere vseeno skrbi, da bo vse skupaj spolirano in olepšano.
»Levji delež so darovali starejši člani, še iz časa, preden je Hollywood doživel prebujenje. Vprašanje, ali bo človek, ki je predmet doniral, imel kaj besede pri tem, kako ga bodo predstavili, je povsem ustrezno,« je dejal vir z nekaj uvida v sestavo prihajajoče muzejske postavitve in prišepnil, da izključevanje predmetov, povezanih s čim kočljivim, ni nemogoče.
Nad skorajšnjim odprtjem je navdušen Tom Hanks, ki je zbiral donacije za izgradnjo. FOTO: guliver/getty images
Pripovedovati zgodbo blišča, glamurja in neizmerne ustvarjalnosti Hollywooda, a ne tudi s prstom pokazati na njegovo gnijoče drobovje? No, odgovor bo kmalu jasen. Osem let po tem, ko je vznikla ideja, bo 14. decembra letos naposled odprl vrata muzej Akademije znanosti in filmske umetnosti.
Muzej bo odprl vrata 14. decembra.
»V Los Angelesu je ogromno kulturnega utripa. A čeprav imamo celo muzej, posvečen selfiejem, nismo imeli muzeja, ki bi pripovedoval zgodbo filmske umetnosti,« je Tom Hanks, član Akademije, dvakratni oskarjevec in eden od vodilnih v odboru muzeja, z navdušenjem najavil letošnje odprtje muzeja filma.
Tudi gibanje #MeToo
Filmska meka bo končno imela svoj muzej. V središču mesta angelov, Los Angelesa, nas bodo na približno 28.000 kvadratnih metrih eksponati iz zbirke Akademije filmskih umetnosti in znanosti popeljali skozi zgodovino, sedanjost in prihodnost filma, prva razstava pa ne bo slavila ameriške produkcije, ampak bodo predstavili retrospektivo animacij japonskega filmarja Mijazakija, ki se je podpisal tudi pod animirana celovečerca Princesa Mononoke in Čudežno potovanje, ki je 2001. odnesel oskarja za najboljši animirani film. Sledila bo razstava o zgodovini afroameriških filmskih ustvarjalcev in njihovem prispevku v ameriški kinematografiji.
Muzej želi namreč dati jasen znak, da svet filma ni omejen na Hollywood, njihov predstavnik pa se je odzval tudi na vprašanja prikrivanja črnih madežev na filmski zgodovini, češ da bo muzej prikazoval vse vidike filmske preteklosti, vključujoč z gibanjem #MeToo proti spolnemu nadlegovanju v tej industriji. Čeprav nekatere vseeno skrbi, da bo vse skupaj spolirano in olepšano.
320 milijonov evrov je vreden projekt izgradnje muzeja filma.
»Levji delež so darovali starejši člani, še iz časa, preden je Hollywood doživel prebujenje. Vprašanje, ali bo človek, ki je predmet doniral, imel kaj besede pri tem, kako ga bodo predstavili, je povsem ustrezno,« je dejal vir z nekaj uvida v sestavo prihajajoče muzejske postavitve in prišepnil, da izključevanje predmetov, povezanih s čim kočljivim, ni nemogoče.
