MODRA KRI
Kralju pomagal umreti zdravnik
Mnenja o tem, ali je šlo za evtanazijo ali umor, se še krešejo. Kralj Jurij V. je bil hudo bolan.
Odpri galerijo
Jurij V. je umrl še pravi čas, da je bila novica naslednje jutro na naslovnici njegovega najljubšega časnika.
Ded britanske kraljice Elizabete II. Jurij V. je bil znan kot okruten in zelo nepriljubljen človek, še posebno med družinskimi člani in znanci, njegova javna podoba je bila nekoliko boljša. Ko je leta 1936 umrl, so njegovi bližnji bolj kot kaj drugega občutili olajšanje, zdaj pa so ustvarjalci dokumentarnega filma o Juriju V., ki nosi podnaslov Tiranski kralj, z javnostjo delili neverjetno ugotovitev, in sicer da naj bi ga njegov osebni zdravnik evtanaziral z mešanico večje količine morfija in kokaina.
V dokumentarnem filmu so med drugim spregovorili zgodovinarji, ki so Jurija, njegovo polno ime se je glasilo Jurij Friderik Ernest Albert, opisali kot nemogočega moža, ki da je z ženo delal kot s sužnjo in bil posredno celo kriv za smrt bratranca, ruskega carja Nikolaja II., ki je bil hkrati njegov dobri prijatelj, saj je zavrnil njegovo prošnjo za azil v Veliki Britaniji. Zato je Nikolaj padel v roke boljševikom, ti pa so ga skupaj z njegovo družino leta 1918 umorili.
Da je Jurij V. res umrl zaradi prevelikega odmerka omenjenih substanc, pa ni le ugibanje, to je priznal kar njegov zdravnik, zapise o tem pa so zgodovinarji našli v njegovem dnevniku, ki je bil ves ta čas v kraljevih arhivih, šele 50 let po zdravnikovi smrti pa je postal javno dostopen. Lord Bertrand Dawson je zapisal, da je kralj umrl 20. januarja 1936 ob 23. uri, čas smrti pa je zdravnik namerno izbral, da bi se novica o tem še lahko znašla na naslovnici časnika The Times, ki je bil kraljev najljubši.
»Nekaj pred 23. uro je postalo jasno, da se bo kralj najverjetneje mučil še več ur. Pomoči mu ni bilo, bilo je samo vprašanje, kdaj nas bo dokončno zapustil. Zato sem se odločil, da mu vbrizgam tri četrtine grama morfija in kmalu za tem še gram kokaina,« je v dnevnik zapisal Dawson. Novinarka in pisateljica Angela Levin, ki že dolga leta proučuje britansko kraljevo družino, je dodala, da se še vedno krešejo mnenja, ali je šlo za evtanazijo ali umor, zgodovinarji in drugi poznavalci razmer pa najbrž tudi nikdar ne bodo enotni. »Je bila to pravilna odločitev? O tem ne moremo soditi. Bi kralj v nasprotnem primeru preživel? Zagotovo ne. Bi trpel? Brez dvoma,« pa pravi Dickie Arbiter, nekdanji tiskovni predstavnik kraljice Elizabete II., ki se ne želi opredeliti, ali je Jurijev zdravnik kralju zgolj olajšal muke in mu naredil uslugo ali ga je hladnokrvno umoril.
Na prestolu ga je nasledil njegov starejši sin, Edvard VIII., ki je Veliki Britaniji vladal le slabo leto, nato se je, kot je znano, prestolu odpovedal zavoljo ljubezni do ameriške ločenke Wallis Simpson, s katero se kot poglavar Anglikanske cerkve ne bi smel poročiti. Poroki so nasprotovali tako Britanci kot vlada in takratni predsednik vlade Stanley Baldwin je Edvardu dal na voljo tri možnosti: opusti naj idejo o poroki z Wallis, poroči naj se z njo kljub nasprotovanju ministrov ali naj odstopi. Izbral je tretjo možnost, in povsem nepričakovano in nepripravljen je vladanje prevzel njegov mlajši brat Albert, ki je prevzel ime Jurij VI. Britanski.
Britanci so ga imeli izjemno radi, a breme vloge, za katero ni bil rojen niti je ni pričakoval, je bilo težko in mnogi člani njegove družine, še posebno njegova žena, so za njegovo prerano smrt, star je bil komaj 56 let, krivili prav breme, ki ga je prevzel s prestolom, ter posredno njegovega brata, ki se je zaradi ljubezni do Wallis odpovedal svoji dolžnosti, ne le do domovine, temveč tudi do družine.
Elizabeta II. je bila stara komaj 25 let, ko je po smrti očeta postala vladarica. FOTO: Wikipedia
V dokumentarnem filmu so med drugim spregovorili zgodovinarji, ki so Jurija, njegovo polno ime se je glasilo Jurij Friderik Ernest Albert, opisali kot nemogočega moža, ki da je z ženo delal kot s sužnjo in bil posredno celo kriv za smrt bratranca, ruskega carja Nikolaja II., ki je bil hkrati njegov dobri prijatelj, saj je zavrnil njegovo prošnjo za azil v Veliki Britaniji. Zato je Nikolaj padel v roke boljševikom, ti pa so ga skupaj z njegovo družino leta 1918 umorili.
Zagotovo bi trpel
Da je Jurij V. res umrl zaradi prevelikega odmerka omenjenih substanc, pa ni le ugibanje, to je priznal kar njegov zdravnik, zapise o tem pa so zgodovinarji našli v njegovem dnevniku, ki je bil ves ta čas v kraljevih arhivih, šele 50 let po zdravnikovi smrti pa je postal javno dostopen. Lord Bertrand Dawson je zapisal, da je kralj umrl 20. januarja 1936 ob 23. uri, čas smrti pa je zdravnik namerno izbral, da bi se novica o tem še lahko znašla na naslovnici časnika The Times, ki je bil kraljev najljubši.
1936.
je umrl kralj Jurij V.
je umrl kralj Jurij V.
»Nekaj pred 23. uro je postalo jasno, da se bo kralj najverjetneje mučil še več ur. Pomoči mu ni bilo, bilo je samo vprašanje, kdaj nas bo dokončno zapustil. Zato sem se odločil, da mu vbrizgam tri četrtine grama morfija in kmalu za tem še gram kokaina,« je v dnevnik zapisal Dawson. Novinarka in pisateljica Angela Levin, ki že dolga leta proučuje britansko kraljevo družino, je dodala, da se še vedno krešejo mnenja, ali je šlo za evtanazijo ali umor, zgodovinarji in drugi poznavalci razmer pa najbrž tudi nikdar ne bodo enotni. »Je bila to pravilna odločitev? O tem ne moremo soditi. Bi kralj v nasprotnem primeru preživel? Zagotovo ne. Bi trpel? Brez dvoma,« pa pravi Dickie Arbiter, nekdanji tiskovni predstavnik kraljice Elizabete II., ki se ne želi opredeliti, ali je Jurijev zdravnik kralju zgolj olajšal muke in mu naredil uslugo ali ga je hladnokrvno umoril.
Na prestolu ga je nasledil njegov starejši sin, Edvard VIII., ki je Veliki Britaniji vladal le slabo leto, nato se je, kot je znano, prestolu odpovedal zavoljo ljubezni do ameriške ločenke Wallis Simpson, s katero se kot poglavar Anglikanske cerkve ne bi smel poročiti. Poroki so nasprotovali tako Britanci kot vlada in takratni predsednik vlade Stanley Baldwin je Edvardu dal na voljo tri možnosti: opusti naj idejo o poroki z Wallis, poroči naj se z njo kljub nasprotovanju ministrov ali naj odstopi. Izbral je tretjo možnost, in povsem nepričakovano in nepripravljen je vladanje prevzel njegov mlajši brat Albert, ki je prevzel ime Jurij VI. Britanski.
Da je bila zanj usodna mešanica prevelikega odmerka morfija in kokaina, ni le ugibanje, to je priznal kar njegov zdravnik.
Britanci so ga imeli izjemno radi, a breme vloge, za katero ni bil rojen niti je ni pričakoval, je bilo težko in mnogi člani njegove družine, še posebno njegova žena, so za njegovo prerano smrt, star je bil komaj 56 let, krivili prav breme, ki ga je prevzel s prestolom, ter posredno njegovega brata, ki se je zaradi ljubezni do Wallis odpovedal svoji dolžnosti, ne le do domovine, temveč tudi do družine.
