Jared Leto visel med življenjem in smrtjo

Pred očmi se mu ni odvrtelo njegovo celotno življenje. Prevel ga je le rahel občutek otožnosti in precejšnje zavedanje vsega, kar se dogaja okoli njega. To je Jareda Leta spremljalo v tistih nekaj sekundah, ko je bil prepričan, da je napočil njegov zadnji dan na zemlji. Visel je namreč 180 metrov nad tlemi, vrv, ki ga je držala, pa je bila pošteno natrgana, tik pred tem, da dokončno popusti in Jareda prepusti težnosti. »Nočem zveneti dramatično, a to je bil dan, ko sem skoraj umrl.«

Nataknil si je plezalne čevlje, si nadel čelado, v plezalni pas vdel vrv in pogledal daleč navzgor proti svojemu cilju. Njegov izziv je bil preplezati goro Red Rock v ameriški zvezni državi Nevada. A tega plezalnega podviga se ni lotil sam, ampak skupaj z Alexom Honnoldom, drznim plezalcem, ki je brez vrvi in drugih varoval preplezal že tisoč metrov visoko skalo El Capitan, kar so snemalci National Geographica ujeli na filmski trak in si prislužili oskarja za naj dokumentarni film, ob katerem se je marsikateremu gledalcu naježila koža in je moral od groze na trenutke odvrniti pogled. A z Jaredom se nista odločila za solistično izzivanje, ampak za plezanje z varovalno vrvjo. Ki pa je oskarjevca skoraj pustila na cedilu.

»Z Alexom sva poskušala preplezati Red Rock. V nekem trenutku sem padel, vrv me je ujela, a sem pogledal navzgor in opazil, da jo je drgnjenje ob skalo močno nacefralo. V tistem sem bingljal 180 metrov visoko,« je v skoraj usodni dan zajadral v spominu. »Pogledal sem dol, na tla globoko pod sabo. Bil je precej nenavaden trenutek. Strahu skoraj nisem čutil, bolj je bilo prisotno zavedanje vsega, kar se dogaja, pomešano z nekoliko melanholije.« A se zvezdnik k sreči ni vdal brezglavi paniki, ta je v tovrstnih skrajnih situacijah namreč lahko usodna, ampak se je umiril, približal skali in dosegel varnost. »Adrenalin me je preplavil šele, ko sem bil spet v steni. A konec dober, vse dobro. Uspelo mi je preživeti.« Ob tem je dodal, da je bil dan, kljub tistim nekaj trenutkom, ko je bil prepričan o svoji smrti, precej zabaven.

Vzhičen je, da je preživel. Čeprav priznava, da takšna smrt sploh ne bi bila tako slaba. Da obstajajo hujše. »Če parafraziram Alexa, to bi bile tri najhujše sekunde življenja, nato bi bilo vsega konec.«