Cenzura v Iranu! Režiserja romantične drame ostala brez potnih listov
Romantična drama o starejšem paru, ki skupaj preživi noč, da bi ubežal svoji osamljenosti, je iranska režiserja pripeljala do sodnih obtožb in pritiskov, naj ustavita njeno mednarodno predvajanje.
Film Moja najljubša torta je bil na festivalih dobro sprejet in je konec leta 2024 prišel v kinematografe v več državah. A ob vse več pozitivnih kritikah in napovedanih predvajanjih v tujini se režiserja iz Teherana, Maryam Moghadam in Behtash Sanaeeha, soočata z naraščajočimi pritiski iranskih oblasti.
Pritiski na režiserje
»Želijo, da ustavimo predvajanje filma v različnih državah,« je povedal Sanaeeha. »Ko film pride na festival ali se začne predvajati v novi državi, nas pokličejo in nas silijo, da ustavimo projekcije – v Franciji, Italiji, Nemčiji in povsod drugod,« je dodal.
Potem ko so sile Revolucionarne garde leta 2023 izvedle racijo v njuni pisarni, so proti režiserjema vložili obtožnico zaradi »propagande proti režimu, spodbujanja razvrata in prostitucije« ter kršenja islamskega prava zaradi »vulgarnosti«. Odtlej sta bila režiserja filma Balada o beli kravi prisiljena redno odhajati na policijska zaslišanja, njuna potna lista pa so oblasti zasegle. Podobnim pritiskom so bili izpostavljeni tudi drugi priznani iranski režiserji, kot sta Jafar Panahi in Mohammad Rasoulof, ki je lani pobegnil iz Irana. »Zdaj čakamo na končno odločitev sodišča,« je pojasnil Sanaeeha.
Kako je film postal trn v peti iranskega režima
In kaj je zmotilo oblasti v novem filmu? Ta s svojim intimnim prikazom vsakdanjega življenja kljubuje strogim pravilom cenzure v Iranu, česar sta se režiserja zavedala. Dotika se namreč številnih občutljivih tem za iranski islamski režim. Prikazuje par, ki se spominja življenja pred družbenimi omejitvami, uvedenimi po islamski revoluciji 1979. Predstavlja tudi razmerje med neporočenima odraslima, vdovo in vdovcem, pri čemer glavna igralka, Lili Farhadpour, ne nosi naglavne rute.
»Želela sva povedati resnično zgodbo naših življenj, ki vključuje prepovedane stvari, kot so petje, ples, nenošenje hidžaba doma – česar v resnici nihče ne počne doma,« je povedala Moghadam, ki je tudi igralka. »Biti običajen človek, imeti želje, dotikati se drug drugega – vse to je prepovedano. Toda prikazati te resničnosti je bilo za naju zelo pomembno.«
Umetnost pod pritiskom cenzure
»V iranskih filmih zadnjih 45 let lahko vidimo, kako se Iranka zjutraj zbudi v postelji z naglavno ruto. To je absurdno, saj se v resničnih iranskih domovih to ne dogaja!« je dodal Sanaeeha.
Snemanje filma se je začelo dva tedna pred protesti, ki jih je sprožila aretacija 22-letne študentke Mahse Amini zaradi domnevne kršitve oblačilnih predpisov. Kasneje je umrla v policijskem pridržanju, kar je sprožilo množične proteste, ki so jih oblasti krvavo zatrle, pri čemer je bilo po podatkih organizacij za človekove pravice ubitih na stotine ljudi. »Bili smo šokirani. Ustavili smo snemanje,« je povedal Sanaeeha. »Po dveh dneh smo se znova zbrali, pogovarjali nekaj ur in si ponovno potrdili, da je film, ki ga snemamo, točno o temah tega gibanja.«
Za zdaj si film Iranci lahko ogledajo le prek nelegalnih prenosov ali piratskih kopij, ki se delijo po šifriranih sporočilnih aplikacijah, kot je Telegram. »Verjameva, da morava ostati tukaj. Morava vztrajati in se boriti,« je o tveganjih, ki jih sprejemata, za AFP povedala Moghadam. »Ne veva, kaj bo prinesla prihodnost,« je dodala.
