FESTIVALSKO

Beneški zlati lev rjovi
 že devetinšestdesetič

Objavljeno 04. september 2012 15.10 | Posodobljeno 04. september 2012 15.12 | Piše: A.G.
Žiriji predseduje Američan Michael Mann, članica tudi prelestna Laetitia Casta.

V sredo se je na beneškem Lidu, kjer se letos spominjajo stoletnice, odkar je takrat mondeno kopališče postalo prizorišče mojstrske novele Smrt v Benetkah Thomasa Manna, začela 69. Mostra, ki zaznamuje tudi 80 let tega znamenitega filmskega festivala. Del prireditvenega niza je posvečen Benetkam kot likovnemu, literarnemu in filmskemu prizorišču, saj je prav tu leta 1972 Luchino Visconti po Mannovi predlogi posnel kultni film Smrt v Benetkah. Tudi letos so pregrete Benetke v znamenju zlatega leva, ki se mu obeta vrsta novosti. Ob Cannesu in Berlinu je to v svetu najbolj cenjena evropska filmska prireditev, kamor radi prihajajo slavni ali le razvpiti. Na praznovanje meče senco le dejstvo, da so festival ustanovili fašisti kot turistično zanimivost. Podjetnik, grof Giuseppe Volpi (po njem se je imenovala prvotna nagrada), tudi lastnik legendarnega hotela Excelsior in predsednik znamenitega umetniškega bienala, ki združuje likovno umetnost, arhitekturo, igro in glasbo, je hotel podaljšati poletno sezono na Lidu, zato je 6. avgusta 1932 na terasi svojega hotela predvajal filmsko grozljivko Dr. Jekyll in Mr. Hyde. Med prvimi prikazanimi filmi je bila Ana Karenina Clarenca Browna, takrat naj bi padla zamisel o vsakoletni poletni retrospektivi in festivalu.

Med nagrajenimi tudi Hitlerjeva režiserka

Leta 1934 so prvič podelili nagrado coppa Mussolini, tri leta pozneje so dobile Benetke staro festivalsko palačo, med prvimi zmagovalci festivala je bila dokumentacija Olimpija Nemke Leni Riefenstahl. Po padcu fašizma do konca druge svetovne vojne festivala ni bilo, leta 1949 so se odločili podeljevati zlate leve, slavili pa so predvsem italijanski nadrealizem ter domače režiserje, med njimi Fellinija, Antonionija in Viscontija. V burnem desetletju študentske revolucije in levice, v obdobju 1969–1979, je bilo več prekinitev in odpovedi, potem se je kakovost festivala vzpenjala. Ko so se po dolgih desetletjih le odločili zgraditi novo festivalsko dvorano, so morali dela pred tremi leti začasno prekiniti, saj so našli v tleh azbest, potem pa je zmanjkalo denarja.

V Benetke radi zahajajo hollywoodski zvezdniki, pravijo, poznavalci pa menijo, da je začel pihati novi veter. Po osmih letih je Alberto Barbera, ki je festival vodil med letoma 1998 in 2001, zamenjal spornega Marca Müllerja. Zmanjšal je število tekmovalnih filmov in poudarja, da bo dal priložnost mladim, z znanim družabnim omrežjem bo na ogled posebna selekcija, deset najboljših ustvarjalcev bo smelo petnajstminutna dela predstaviti v sklepnem delu festivala. V tekmovalnem programu se bo do 8. septembra zvrstilo 18 filmov, v Benetkah so vsi napeto čakali film At Any Price, debi 37-letnega Ramina Bahranija, ki ga kritika že slavi kot novo veliko ime ameriške kinematografije. Veliko bo neodvisne scene, med njimi še en zanimiv novinec, to je Kalifornijec Harmony Korine. Tekmovanje se je začelo s politično srhljivko o svetu zmot po 11. septembru 2001 Indijke Mire Nair, ki je prvega zlatega leva prejela pred desetletjem za film Monsunska svatba. Zunaj konkurence bodo vrteli film s Claudio Cardinale, ki ga je posnel 103-letni Manoel de Oliveira. Varčujejo tudi v Benetkah, manj je zvezd, klub 70 plus prispeva še Roberta Redforda, Susan Sarandon, Nicka Nolteja in Briana de Palmo.

Michael Mann si želi kakovosten festival

Prvega zlatega leva so podelili že na začetku, za življenjsko delo ga je dobil leta 1922 v Neaplju rojeni Francesco Rossi, ki je v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja snemal angažirane politične filme. Žirijo tokrat vodi vsestranski ameriški filmar Michael Mann, članici sta tudi francosko-švicarska režiserka Ursula Meier in korziška igralka Laetitia Casta. Michael Kenneth Mann (1943.) je iz Chicaga, študiral je v Londonu, po vrnitvi v ZDA se je najprej posvetil televiziji in posnel nanizanki Starsky in Hutch ter Las Vegas, pisal scenarije in bil producent uspešnice Miami Vice. Tudi v igranih filmih se je posvetil kriminalkam, leta 1981 je prejel prvo nominacijo za zlato palmo v Cannesu, prvi velik uspeh pa mu je leta 1992 prinesla vojna drama Poslednji Mohikanec. Tri leta pozneje je posnel film Heat z Alom Pacinom in Robertom de Nirom, v Ameriki so ostali zadržani, slavili so ga zlasti Evropejci. Leta 1999 je sledil Insider z Alom Pacinom in Russlom Crowom, presenetljivo je udaril mimo z biografsko dramo Ali, veliko boksarsko legendo je v njej upodobil Will Smith. Zadnja leta je posnel problematični film o legendarnem sovražniku ljudstva Johnu Dillingerju z Johnnyjem Deppom in bil producent Aviatorja. Všeč mu je, da se tudi letos veliko filmov posveča gospodarski krizi in stiskam, ki jih ta povzroča, raznim fundamentalizmom, uporom in arabski pomladi. Med 3231 prijavljenimi so izbrali 52 filmov, med avtoricami pa je kar 21 režiserk, kar je svojstveni rekord.

Deli s prijatelji