Žrelo je ugriznilo pred petdesetimi leti
Pred 50 leti je v kinematografe prišla grozljivka, zaradi katere se še danes marsikdo boji zaplavati daleč v morje. Film o nevarnem morskem psu takrat še neznanega režiserja Stevena Spielberga velja za enega prvih blockbusterjev. Prinesel je velikanski zaslužek, a tudi pogrom nad temi posebnimi morskimi bitji.
Na začetku snemanja ni kazalo tako, vse je namreč šlo narobe. Komaj 28-letni režiser Spielberg je bil obupan, saj je bilo snemanje naporno, maketa morskega psa pa se je kar naprej kvarila. Režiser je pomislil, kaj bi v njegovem primeru storil Alfred Hitchcock, ki velja za največjega mojstra suspenza, in spomnil se je na njegovo misel: »Bomba, ki eksplodira, preseneti, bomba, ki ne eksplodira, ustvari suspenz.« Zato je prisotnost morske pošasti le nakazal z znamenito hrbtno plavutjo in napeto glasbo. Morskega psa vidimo šele v 81. minuti.
Film je nastal po istoimenski literarni uspešnici Petra Benchleyja. To je zgodba o majhnem letovišču, v katerem se na vrhuncu poletne sezone ob obali pojavi beli morski pes. Lokalni župan noče zapreti plaže, saj mesto živi od turistov. A kmalu ogromna morska zverina napade in prve žrtve so tu, pa tudi vsesplošna panika. Naposled se glavni junak, šerif Martin Brody (Roy Scheider), z morskim biologom Mattom Hooperjem (Richard Dreyfuss) in prekaljenim mornarjem Quintom (Robert Shaw) odpravi na morje, da bi izzval spopad z zverjo in jo pokončal.
Povzročil je morijo, katere žrtve so bila ta posebna morska bitja
Film je ustvarjalcem prinesel bogastvo, a je močno ogrozil morske pse, ki so jih od takrat kruto preganjali in pobijali kljub statistiki, ki kaže, da je napadov morskega psa na človeka v resnici malo. Toda histerijo in sovraštvo do teh posebnih živali je ustvaril prav ta film.
Raziskave kažejo, da se je med letoma 1986 in 2000 v severozahodnem Atlantskem oceanu število različnih vrst morskih psov zmanjšalo za okoli 80 odstotkov. To pomeni, da so na robu izumrtja. Predvsem so žrtve ribolova. A to niso pošasti, kot pričajo morski biologi, so kompleksna in komunikativna bitja. Spielberg je zaradi tega večkrat izrazil obžalovanje.
Pa vendar je imel film Žrelo tudi pozitivne učinke. Benchley je postal aktivist za ohranjanje oceanov, prav tako podvodna fotografa, ki sta sodelovala pri filmu. Eden od njiju, Rodney Fox, je ob petdesetletnici filma povedal: »Ne gre več za to, da bi se bali morskih psov. Moramo se bati sveta brez njih.«
Film Žrelo so prvič predvajali 24. junija 1975 v 400 kinematografih hkrati. Tistega dne je bila rojena dolga franšiza, ki je imela še tri nadaljevanja, in sicer v letih 1978, 1983 in 1987, vsako od teh pa je bilo vsaj kanček slabše od predhodnika.
