Najprej za otroke, potem za njihove starše

Ljubljanska skupina Katalena je konec minulega tedna v mariborskem Lutkovnem gledališču na isti večer izvedla dva različna koncerta. Najprej so na svoj račun prišli otroci, ki so uživali v programu njihovega predzadnjega albuma Enci Benci Katalenci, sledil pa je še koncert za odraslo publiko, saj so predstavili svojo aktualno ploščo Človek ni zver.


"V zadnjih letih smo izvedli že več tovrstnih dvojnih koncertov, torej najprej koncert oziroma predstavo s programom za otroke, potem pa še daljši večerni koncert za odrasle. To pot smo organizatorju to možnost sugerirali kar sami. Med pripravami ni razlik, razlika je le v repertoarju, hudomušnosti, kostumih in odzivu občinstva," nam je zaupal basist in avtor skupine Katalena Tibor Mihelič Syed.


Enci Benci Katalenci je eden od njihovih najbolj neobičajnih in hkrati najuspešnejših albumov. Navdih zanj so našli v izštevankah, že naslov plošče nas popelje do slovite knjižne serije Enci Benci na Kamenci.


Izštevanke so ritmične pesmi, ki so jih uporabljali otroci za določanje igralnih ekip ali za razdelitev vlog pred začetkom igre, so zabavne, neredko žaljive in lahko tudi nekoliko krute. Tibor nam je zaupal, da Katalena te plošče ne dojema kot izstopajoče. "Gre za življenjsko obdobje, ko so začeli na svet prihajati naši otroci, tako rekoč logično nadaljevanje prejšnjih plošč. Je pa res, da s predstavo za otroke zdaj uspešno nastopamo že vrsto let in si s tem – tako vsaj upamo – vzgajamo podmladek, ki bo pripravljen poslušati tudi malce bolj kompleksno in domišljeno glasbo. Poznam več otrok in staršev, ki so predstavo obiskali že večkrat."

Njihova sedma studijska plošča z naslovom Človek ni zver se posveča ljudski glasbi z vojaško tematiko in uglasbeni poeziji Iva Brnčića, močan pečat pušča tudi avtorska glasba. Za produkcijo albuma, ki je bistveno resnejši od predhodnika, je poskrbel Chris Eckman.


"Vse plošče dojemamo in igramo z enako odgovornostjo, v glasbenem pogledu pa med njimi ne delamo razlik. Vse so enakovreden del Kataleninega opusa, razlikujejo se le po obravnavani tematiki in aranžmajskih odtenkih. Sprva je bilo nekaj pomislekov, kako prehajati med lahkotnostjo in humornim na eni strani ter temačnim in otožnim na drugi, a smo kmalu dognali smiselno dramaturško kombinatoriko vseh delčkov izštevanke življenja. Zdaj ob igranju precej bolj uživamo, saj se manj ukvarjamo z menjavo inštrumentov, ki jih uporabljamo na koncertih."