Na festivalu tudi prejemnik oskarja, odprl ga je Praslovan (FOTO)

S filmom Praslovan o Zoranu Predinu in skupini Lačni Franz se je včeraj v Cankarjevem domu začel 27. festival dokumentarnega filma (FDF), ki bo do 19. marca ponudil vpogled v dokumentarno produkcijo zadnjega leta s približno 25 filmi. Pet jih je v konkurenci za nagrado Amnesty International Slovenije (AIS) za najboljši film na temo človekovih pravic. Režiser Praslovana Slobodan Maksimović je na nedavni predstavitvi uvrstitev na odprtje festivala označil za dokaz, da jim je uspelo ustvariti film, ki pušča pečat. Praslovan po njegovih besedah ni le film o glasbi, temveč portret človeka, ki je s svojo umetnostjo in duhom zaznamoval generacije. Prikazali so ga že na zadnjem Festivalu slovenskega filma v Portorožu, kjer je navdušil občinstvo, poroča STA.

V osrednjem tekmovalnem delu bo na ogled sveži dobitnik oskarja za najboljši dokumentarec, palestinsko-norveški film Edina zemlja (No Other Land), ki razgalja zatiranje Palestincev na Zahodnem bregu. »Ko v sklepnem delu zagledamo izraelske vojake, kako ščitijo gradbene delavce, ki z betonom polnijo vaški vodnjak, postane dokončno jasno, da izraelska država na Zahodnem bregu nad Palestinci izvaja apartheid,« je zapisano na spletni strani FDF. Še en tekmovalni film na temo vojne je Prestreženi, ki na podlagi telefonskih pogovorov med ruskimi vojaki prikazuje rusko stran vojne v Ukrajini.

Tekmovalni filmi, ki se potegujejo za nagrado AIS, so še Glasba za vojaški udar kot glasbeni dokumentarec in hkrati kritika kolonializma v času osvobajanja Konga konec 50. let, Še zdaleč ne lipicanci na temo pridobivanja avstrijskega državljanstva ter Vlaki o vlogi tega transportnega sredstva v 20. stoletju. Ocenjevala jih bo tričlanska žirija, v kateri so igralec Primož Bezjak, režiserka Maja Prettner in srbski režiser Nemanja Vojinović.

Pogovori z avtorji

FDF, ki ga je odprla ministrica za kulturo Asta Vrečko, bo sicer potekal z ustaljenimi štirimi sklopi, ki jih sestavljajo še aktualni in družbenokritični filmi, intimni in globalni portreti ter miti, ikone in mediji. Filme je izbral programski vodja Simon Popek, nekateri avtorji bodo gostje ob projekcijah.

Med gosti pričakujejo režiserko filma Še zdaleč ne lipicanci Olgo Kosanovič in režiserko Prestreženih Oksano Karpovič ter režiserja Igorja Bezinovića ob filmu Fiume o morte! (Reka ali smrt!), v katerem je s pomočjo arhivskega gradiva rekonstruiral pohod na Reko. Kmalu po prvi svetovni vojni je italijanski pesnik Gabriele D'Annunzio na Reki spisal še posebno bizarno zgodbo. »S četami svojih legionarjev je leta 1919 zasedel pomembno jadransko pristaniško mesto in želel razglasiti neodvisno mestno državo s svojo politično ureditvijo. S tem je nasprotoval versajski pogodbi in željam Kraljevine Italije, ki je neposlušnega aristokrata in nekdanjega vojaka disciplinirala šele po 16 mesecih januarja 1921, ko je s svojimi skrajnimi nacionalističnimi in fašistični idejami že okužil dobršen del regije. Zavoljo političnih nemirov so leta 1920 požgali tudi slovenski Narodni dom v Trstu,« pomemben del zgodovine nekdanjega skupnega prostora opišejo pri FDF. Eden od pogovorov bo tudi po filmu Hollywoodgate o zapuščini Američanov v Afganistanu, gost bo novinar Ervin Hladnik Milharčič.

Edina zemlja je sveži prejemnik oskarja.

Fiume o morte! govori o eni najbolj bizarnih zgodb po koncu prve svetovne vojne. FOTOGRAFIJE: FDF

Retrospektiva je letos posvečena eni najuspešnejših domačih filmskih ustvarjalk Maji Weiss ob njeni 60-letnici. Prikazati želijo razvoj njenega avtorskega izraza, zaradi obsega produkcije pa jo je selektorica Anja Banko razdelila v več sklopov. Retrospektiva se bo na FDF začela in nadaljevala v Slovenski kinoteki, kjer jo bo spremljala še razstava fotografij.