Kultni slovenski filmi v objemu gora
Na idilični lokaciji jezera Jasna in v Ljudskem domu v Kranjski Gori bo v sodelovanju s Slovensko kinoteko ob 120-letnici slovenskega filma od 5. do 8. julija na sporedu nekaj prav posebnih projekcij slovenskih filmov. Premierno bodo občinstvu prikazali digitalno restavrirani različici filmov Kekec (1951) in Srečno, Kekec! (1963) režiserja Jožeta Galeta, ki bosta ponovno zaživela v podobi, kakršno so videli gledalci na njuni premieri.
Digitalno restavrirani različici filmov Kekec in Srečno, Kekec! bosta ponovno zaživeli v originalni podobi.
»Ob tem se bomo spomnili še treh filmov, ki so svojo naravno scenografijo iskali v objemu gora,« sporoča Slovenski filmski center (SFC). Prvi slovenski celovečerni film V Kraljestvu Zlatoroga (Janko Ravnik, 1931) bo z glasbo v živo pospremil kvartet klasičnih glasbenikov pod taktirko skladatelja Andreja Goričarja. V Ljudskem domu v Kranjski Gori bodo predvajali še dve veliki mladinski uspešnici, Gremo mi po svoje in njegovo nadaljevanje (2010, 2013) režiserja Mihe Hočevarja.
Prvi film v enem kadru
Ni veliko kinematografij, katerih začetki, čeprav še tako skromni, sežejo v davno leto 1905, a slovenska, čeprav takrat še v drugem državnem okviru, je ena med njimi. »Ne po naključju so takšni začetki povezani z radovednimi, inventivnimi in široko izobraženimi ljudmi, kakršna sta bila v Franciji, zibelki filmske zgodovine, znamenita pionirja filmske umetnosti brata Lumière. Pri nas je bil to podjetni ljutomerski odvetnik dr. Karol Grossmann, ki je tistega leta posnel svoj prvi amaterski film Odhod od maše v Ljutomeru, in sicer v enem kadru, dolgem sedem metrov filmskega traku,« izvemo.
1905. Grossmann
posname prvi amaterski film.
Film je bil leta 2005, ob stoletnici slovenskega filma, skupaj z drugima ohranjenima Grossmannovima filmoma, Sejem v Ljutomeru in Na domačem vrtu (oba posneta 1906), po zaslugi Slovenskega filmskega arhiva pri Arhivu RS digitalno obnovljen in zatem vrnjen na filmski trak.
Ob letošnjem jubileju pa slovenski filmski dediščini oziroma občinstvu vračajo prva dva filma iz legendarne filmske trilogije o Kekcu, literarnem junaku pisatelja Josipa Vandota. Trilogija je umeščena je v okolje slovenskih gora, po katerih sta težke filmske kamere nosila direktorja fotografije prvih dveh dokumentarno-igranih slovenskih celovečernih filmov, ki veljata za začetke profesionalne filmske produkcije pri nas: za film V Kraljestvu Zlatoroga (1931) je to počel Janko Ravnik, ki ga je tudi režiral, za film Triglavske strmine (1932) režiserja Ferda Delaka pa Metod Badjura.
»Čeprav sta oba filma po svoji strukturi in naraciji, tudi naivnosti, otroka svojega časa, sta pokazala za tiste čase in produkcijske razmere visoko stopnjo iznajdljivosti in tehnične inventivnosti, predvsem pa sta s prikazom pregovorne slovenske ljubezni do gora in domoljubja, ki brišeta vse medsebojne razlike, konstituirala Slovence na višji družbeni ravni,« sporoča SFC. »Do prvega slovenskega igranega celovečernega filma Na svoji zemlji režiserja Franceta Štiglica (1948) je moralo sicer miniti še več kot 15 let, a podstat nacionalne kinematografije je bila s tem postavljena,« so dodali.
Slovenski film se je pozneje le redko vrnil v gore, a ko se je, spet kot pri Kekčevi trilogiji, v žanru mladinskega filma, je to storil z dvema velikima uspešnicama, ki sta postali drugi in peti najbolj gledan igrani celovečerni film v samostojni Sloveniji: Gremo mi po svoje in njegovo nadaljevanje.
