Klemen Slakonja: Počutim se kot oče večini tekmovalcev
Obrat na glavo so vam torej pri Evropski radiodifuzni zvezi (EBU) odobrili in tako boste del pesmi odpeli obrnjeni z glavo navzdol. Kako bo to videti na velikem evrovizijskem odru in kako potekajo priprave?
Prva vaja žal ni šla po načrtih. Moje visenje in obrat na glavo zaradi tehničnih težav nista bila izvedljiva. Na drugi vaji je že bilo bolje in verjamem, da bo do nastopa vse v redu.
Koliko časa vam torej v Švici uspe »stati na glavi«? Vemo, da ste doma to počeli redno. Se pogled na svet, ko si dlje časa obrnjen na glavo, kaj spremeni?
Še vedno delam stoje ob steni, da telo ostaja pripravljeno in da se mi ne zvrti, ko se med nastopom obrnem nazaj na tla. Poskušam pa ne pretiravati.
Kam boste zdaj v zadnjih dneh pred prvim polfinalom usmerili svoje moči, katera oblika promocije in predstavitve se vam zdi najbolj učinkovita tik pred prireditvijo?
Čaka me še veliko intervjujev za tuje medije, pripravljam material za družbena omrežja in ostajam osredotočen na nastop. Zdaj je pomembna kombinacija vsega tega.
Trojka je moja srečna številka, pa še Triglav je naš simbol, tako da sem pomirjen. (smeh) Vsekakor je super, če pesem izstopa, in mislim, da moja izstopa na malo drugačen način. Ali bo ta način evrovizijsko občinstvo sprejelo, bomo pa videli.
Pred tremi meseci ste objavili spot, v katerem ste stopili v čevlje evrovizijskih zmagovalcev od leta 2000 do danes, na YouTubu ima malo več kot 400.000 ogledov. Ste s tem zadovoljni glede na trud, ki ste ga vložili v ta projekt?
Ja, glede na ogromno vloženega truda in lastnih sredstev bi si želel, da bi bilo ogledov več, a naredil sem vse, kar je bilo v moji moči, da je video zakrožil po spletu. Mogoče pa ogledi narastejo, ko se Evrovizija začne.
Pred odhodom v Švico ste imeli nekaj nastopov po Evropi, kako je bilo?
Udeležil sem se treh največjih predevrovizijskih koncertov. Najprej v Amsterdamu, nato v Londonu in za konec še v Madridu. Super se je bilo srečati z večino drugih tekmovalcev in evrovizijskimi oboževalci. Tako sem se lahko na svoje oči prepričal, da moja pesem potuje zunaj naših meja in da se ljudi močno dotakne. Neverjeten občutek je, ko dvorana poje skupaj s tabo, zlasti ko tega niti ne pričakuješ. Še posebej mi bo ostal v spominu London, kjer je imel vsak možnost odpeti še eno pesem. Jaz sem se odločil za svoj venček iz prej omenjenega videa evrovizijskih zmagovalcev, ki sem ga tako prvič izvedel v živo. In vzdušje v dvorani je bilo neverjetno. Vmes sem se že skoraj vprašal, ali sanjam.
Evrovizijska tekmovalna pesem pripoveduje vašo osebno zgodbo, v Sloveniji jo zdaj večina pozna, kakšni pa so odzivi tistih, ki jo slišijo prvič in o vas, Mojci (Fatur, op. p.) in vajini zgodbi ne vedo nič?
Nehal sem šteti, koliko ljudi je pristopilo do mene in se mi zahvalilo za pesem, ker jim je v pomoč. Zame je to največ, kar šteje.
Izvajalci se načeloma neradi ukvarjajo s stavnicami, kaj pa z razporedom v polfinalnih večerih? Vi boste v prvem polfinalu nastopili kot tretji, ste s tem zadovoljni? Je bolje, da balada izstopa med bolj poskočnimi pesmimi, v vašem primeru bo tako, kajne?
Trojka je moja srečna številka, pa še Triglav je naš simbol, tako da sem pomirjen. (smeh) Vsekakor je super, če pesem izstopa, in mislim, da moja izstopa na malo drugačen način. Ali bo ta način evrovizijsko občinstvo sprejelo, bomo pa videli.
»Na koncu je to moj nastop, zato imam prvo in zadnjo besedo vedno jaz,« mi je lani odgovorila Raiven, ko sem ji dejala, da Sloveniji na tekmovanju Pesem Evrovizije navadno manjka nekdo, ki bi imel širši pogled, nekaj izkušenj, ki bi bil, rečeno po domače, šef nastopa. Vsak kreativec, ki sodeluje pri nastopu, doda svoje, pogosto pa se vse skupaj ne poveže v nastop, ki bi tako v živo kot na televiziji deloval od prve do zadnje sekunde. Kaj o tem menite vi in kdo ima zadnjo besedo letos?
Strinjam se, da je treba vse skupaj povezati v logično celoto, in to z ekipo poskušamo. Nejc Levstik ima kot režiser ogromno izkušenj in mora biti šef, da skupno kreativno zamisel lahko skomunicira z evrovizijsko televizijsko ekipo. Kolikor si želimo biti šefi, so na koncu oni tisti, ki imajo zadnjo besedo.
Nekje ste izjavili, da ste peti najstarejši izvajalec na letošnjem izboru, čeprav niti še niste dopolnili 40 let. Kaj to pove o Pesmi Evrovizije, je postala festival generacije Z? Kaj opažate na nastopih in tudi družbenih omrežjih?
Počutim se kot oče večini letošnjih tekmovalcev. (smeh) Evrovizijsko dogajanje se precej seli na družbena omrežja, predvsem na TikTok in Instagram, tako da poskušam ostajati v koraku s časom in biti dejaven na teh platformah. Kar je zame precejšen izziv.
Kmalu po evrovizijskem nastopu bo izšel vaš prvi album, ki smo ga zares dolgo pričakovali. Je bila Pesem Evrovizije dokončen odriv za korak?
Želja po albumu je v meni zorela leta in leta, lotil pa sem se ga pred tremi leti, ko sem se brez pričakovanj vpisal na enoletno spletno šolanje pisanja pesmi. Večkrat na mesec sem imel videoklice s priznanimi tujimi avtorji in z njihovimi nasveti iskal svoj notranji izraz. Težko mi je bilo narediti preklop iz imitacijskih v osebne pesmi. Sploh nisem vedel, kako bi se lotil. V nekem trenutku sem se zavedel, da imam deset pesmi, in ena od mentoric mi je rekla: Klemen, kaj čakaš, imaš album, izberi producenta in ga posnemi!
Vse pesmi so v angleščini, zakaj?
Slovenščino obožujem, a v preteklosti sem veliko ustvarjal v angleščini in si tako gradil bazo sledilcev na svojem youtube kanalu. Sicer pa mi je bila angleščina blizu že od mladih nog. Pisal sem iz lastnih izkušenj, a sem na albumu sodeloval z avtorji iz skupno sedmih držav. Tudi zato je bila angleščina bolj priročna.
Med drugim ste sodelovali z Majo Slatinšek in Ryanom Smallom, zakaj ravno z njima? Večinoma ste snemali v Londonu, kajne?
Z Ryanom in Majo sem napisal dve pesmi in ju izbral za producenta celotnega albuma. Po prvem demoposnetku naše pesmi sem vedel, da je Ryan odličen kitarist in da ima izjemen občutek za produkcijo. Maja pa je bila odgovorna za snemanje klaviatur in mojega vokala. Lepa izkušnja in hkrati obujanje spominov. Z Majo sem namreč zapel na njenem poslovilnem koncertu leta 2018, preden se je odpravila na študij v London, kjer je spoznala Ryana. Od takrat se skoraj nisva videla, a po spletu okoliščin smo vsi trije prišli skupaj v pravem trenutku.
Poznamo vas kot človeka mnogih obrazov – včasih tudi dobesedno. Kdo pa je Klemen na tem albumu?
Klemen je na tem albumu Klemen. Brez mask.
