Gledalce bodo spravili v hipnotičen trans

Obisk kina ni običajna, vsakdanja izkušnja. Je izjemen, lahko celo nekoliko hipnotičen dogodek, ki gledalca spravi v drugo stanje zavesti, njegova pozornost pa je za tisti dve urici usmerjena le v svetove, ki mu jih odpira dogajanje na velikem platnu.

Speak No Evil je premiero doživel na festivalu neodvisnega filma Sundance.

»Kinoteatri in hipnoza se nista zgolj po naključju pojavila v poznem 19. stoletju. To ni moglo biti le naključje. Med gledanjem filma v kinu in hipnozo je ogromno vzporednic,« je Jonas Holmberg, umetniški vodja göteborškega filmskega festivala, prepričan, da je ogled filma v kinu lahko izjemno hipnotično dejanje. Zato bodo s tokratno festivalsko edicijo gledalce spravil v prav to – v hipnotičen trans.

Si upate?

Na švedskem filmskem festivalu, največjem v Skandinaviji, gledalcem radi postrežejo z drugačnim pristopom h gledanju filma, ki nemalokrat meji na socialni eksperiment. Ob neki priložnosti so ljudi povabili, da si ga namesto s sedeža ogledajo iz krste, ob drugi so moški gledalci v dogajanju uživali z ginekoloških stolov, ko je bil fokus filmov na verski tematiki, pa so predvajanja organizirali tudi v cerkvi, mošeji in sinagogi.

Pred projekcijo Memorie bo na oder prišel hipnotizer.

Tako navezujoč se na rdečo nit festivala kot tudi siceršnjega družbenega dogajanja so lani poudarili socialno distanco, ki nam je zavladala s pandemijo, ter enega izbranca za en teden odpeljali na otok, kjer stoji zgolj svetilnik. Tam si je, odrezan od sveta, spleta in mobilnika, ogledal 60 filmskih premier, preostali gledalci pa so do festivalskih filmov lahko dostopali le prek spleta. Pandemskemu vzdušju se niso ognili niti letos, a tokrat so organizatorji usmerili pozornost v podrejenost, omejitve in vseprisoten nadzor, ki nam jih je prinesla pandemija.

»Si upate povsem izgubiti nadzor?« sprašujejo v napovedniku za filmsko dogajanje, ki bo potekalo med 28. januarjem in 6. februarjem. Pri treh izbranih projekcijah bo hipnotizer na odru namreč »preobrazil stanje duha občinstva«, hipnoza pa bo tisto orodje, s katerim želijo nasloviti vprašanja podrejenosti, prekrškov in nadzora.

Pred premierami filmov Memoria Apichatponga Weerasethakula, Dežela sanj Shirin Neshat in Speak No Evil Christiana Tafdrupa bo hipnotizer »spremenil stanje duha občinstva v skladu z razpoloženjem in temo vsakokratnega filma«.

Po koncu projekcije bo ta »urok prekinjen«, čeprav ni jasno, kaj se bo zgodilo, če bodo kdo med filmom in v hipnotiziranem stanju želel na stranišče ali če bo hipnotizer med uvodnim ali zaključnim nastopom morda nepričakovano odsoten. »Ogled filma v kinu je lahko nadvse hipnotičen dogodek. Doma, na tablici, je zelo težko ohraniti fokus, ki ga potrebujete, da vas povsem vsrka vase,« dodaja Holmberg.