Umrl velikan filmske glasbe Ennio Morricone
»Uspeh lahko prinese zadovoljstvo, vendar mora biti glasba vedno čista in korektna, ne sme postati le sredstvo za doseganje prepoznavnosti.«
Odpri galerijo
Ennio Morricone. FOTO: Dylan Martinez, Reuters
V 92. letu starosti je ponoči v rimski bolnišnici umrl italijanski velikan filmske glasbe Ennio Morricone, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa. Ustvaril je več kot 500 partitur za film in televizijo ter zanje prejel več nagrad, tudi častnega oskarja, ob tem pa še več kot 100 orkestrskih, vokalno-instrumentalnih in komornih del.
Morricone je pred dnevi nesrečno padel in ob tem utrpel zlom stegnenice. Zaradi zapletov po padcu je preminil danes ponoči. Družina je sporočila, da bo pogreb velikega skladatelja potekal v družinskem krogu, »v znamenju ponižnosti, ki je vselej navdihovala njegovo delovanje«.
Pravni zagovornik družine Giorgio Assumma je dodal, da je maestro vse do zadnjega ohranil čilost in ponos. Pozdravil je ženo Mario, ki ga je predano spremljala v vsakem trenutku zasebnega in profesionalnega življenja in je bila ob njem vse do zadnjega diha. Prav tako se je zahvalil otrokom in nečakom za vso ljubezen in skrb, ki so mu jo naklonili. Hkrati pa se je poklonil tudi svojemu občinstvu. Iz njegove podpore je črpal ustvarjalno moč.
Milijoni poznajo Morriconejevo glasbo, a je pogosto niti ne povežejo z njegovim imenom. Po značaju introvertirani Italijan je raje ostajal v ozadju, blišč mu je bil tuj. Glasbo je dolgo pisal pod psevdonimoma. Nagrade mu niso pomenile veliko. »Uspeh lahko prinese zadovoljstvo, vendar mora biti glasba vedno čista in korektna, ne sme postati le sredstvo za doseganje prepoznavnosti,« je zapisal v svoji knjigi spominov La musica e oltre (Glasba in še več).
Morricone je v svoji karieri sodeloval s svetovno znanimi režiserji, kot so Sergio Leone, Roman Polanski, Oliver Stone in Margarethe von Trotta, komponiral pa je tudi klasično glasbo in televizijske melodije. Leta 2007 je dobil častnega oskarja za življenjsko delo, potem ko je že opustil upanje na to nagrado. Za kipec za najboljšo glasbo je bil namreč nominiran petkrat, a je vsakič ostal praznih rok. Prvega oskarja za glasbo je dobil leta 2016 za film Osovraženih osem Quentina Tarantina.
Morricone je pred dnevi nesrečno padel in ob tem utrpel zlom stegnenice. Zaradi zapletov po padcu je preminil danes ponoči. Družina je sporočila, da bo pogreb velikega skladatelja potekal v družinskem krogu, »v znamenju ponižnosti, ki je vselej navdihovala njegovo delovanje«.
Pravni zagovornik družine Giorgio Assumma je dodal, da je maestro vse do zadnjega ohranil čilost in ponos. Pozdravil je ženo Mario, ki ga je predano spremljala v vsakem trenutku zasebnega in profesionalnega življenja in je bila ob njem vse do zadnjega diha. Prav tako se je zahvalil otrokom in nečakom za vso ljubezen in skrb, ki so mu jo naklonili. Hkrati pa se je poklonil tudi svojemu občinstvu. Iz njegove podpore je črpal ustvarjalno moč.
Milijoni poznajo Morriconejevo glasbo, a je pogosto niti ne povežejo z njegovim imenom. Po značaju introvertirani Italijan je raje ostajal v ozadju, blišč mu je bil tuj. Glasbo je dolgo pisal pod psevdonimoma. Nagrade mu niso pomenile veliko. »Uspeh lahko prinese zadovoljstvo, vendar mora biti glasba vedno čista in korektna, ne sme postati le sredstvo za doseganje prepoznavnosti,« je zapisal v svoji knjigi spominov La musica e oltre (Glasba in še več).
Morricone je v svoji karieri sodeloval s svetovno znanimi režiserji, kot so Sergio Leone, Roman Polanski, Oliver Stone in Margarethe von Trotta, komponiral pa je tudi klasično glasbo in televizijske melodije. Leta 2007 je dobil častnega oskarja za življenjsko delo, potem ko je že opustil upanje na to nagrado. Za kipec za najboljšo glasbo je bil namreč nominiran petkrat, a je vsakič ostal praznih rok. Prvega oskarja za glasbo je dobil leta 2016 za film Osovraženih osem Quentina Tarantina.
